https://wiki.piratskastranka.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Bukiadmin 2026-04-19T02:47:53Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.44.2 https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.4_Dav%C4%8Dna_razbremenitev_dela_in_dvig_produktivnosti&diff=473 2026-02-25T16:37:10Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Davčna razbremenitev je potrebna zaradi vse večje nekonkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami in posledično vse večjega dušenja industrije z visoko dodano vrednostjo (in s tem visokimi plačami) in vse pogostejšim selitvam podjetij v tujino.<br /> <br /> Dvig produktivnosti je nujno potreben da:<br /> * spremenimo krivuljo plač iz skakalnice okoli minimalne plače v normalno porazdelitev okoli povprečne plače;<br /> * se zaščitimo pred nekonkurenčnostjo našega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi ekonomijami, ki imajo nižje standarde in nižji strošek dela. Slovenija nima bistvene perspektive v nizkocenovni industriji, razen v primeru visoko avtomatizirane proizvodnje, ki pa ne reši problema zaposlenosti.<br /> <br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi:===<br /> <br /> <br /> ====1. Davčna razbremenitev dela====<br /> <br /> * '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.<br /> <br /> * '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve s trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignilo življenjski standard velike večine ljudi.<br /> <br /> * Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.<br /> <br /> * Uvedba davčnih olajšav '''fizičnim osebam''' za donacije v dobrodelne namene, kulturo, šport in za nevladne organizacije.<br /> <br /> ====2. Dvig produktivnosti gospodarstva====<br /> <br /> * '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.<br /> <br /> * Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o.''' po vzoru nemškega modela, za spodbujanje podjetništva in inovativnosti.<br /> <br /> * '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček, z namenom nagrajevanja delavcev v visokotehnoloških podjetjih in posledično dviga konkurenčnosti.<br /> <br /> * '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.<br /> <br /> * '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.<br /> <br /> * Ključni problem je '''manko EU investicijskega kapitala v Sloveniji'''.<br /> ** Agresivno bomo lobirali na vseh ravneh EU za '''ureditev enotnega kapitalskega trga ter za sistemske spremembe na ''evropskem'' nivoju''', ki bodo naredile EU konkurenčno ZDA po količini zagonskega kapitala.<br /> ** '''Davčne in finančne ugodnosti za vlagatelje''', ki vlagajo v slovenska podjetja, predvsem tista v najzgodnejših fazah rasti.<br /> ** Razširili bomo razpise Slovenskega podjetniškega sklada z dodatnimi sredstvi, specifično za inovativne zadruge. Predvsem z namenom podpiranja '''inovativnosti tudi pri tistih, ki bolje delujejo v zadrugah''' in manj v klasičnih oblikah podjetništva.<br /> ** Omogočili bomo, da se '''sodobne investicije, kot so SAFE, izvedejo hitro, digitalno in brez ovir''' - v enem tednu, od koderkoli na svetu, z minimalnim administrativnim naporom (npr. potrebna je največ 1 ura prisotnosti investitorja v samem birokratskem postopku).<br /> <br /> * Umik omejitve delovanja zaposlenih na fakultetah z zasebnim sektorjem.<br /> <br /> * '''Spodbujanje izobraževanja zaposlenih s strani zasebnih delodajalcev.''' Za čas, ko se delavec udeležuje izobraževanja (znotraj delovnega časa), se delodajalca oprosti vseh davkov (delavec dobi isto plačo, delodajalec plača manj).</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.3_Javni_prevoz_in_spopad_z_avto-centrizmom&diff=472 2026-02-25T16:26:20Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali, kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.<br /> <br /> Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.<br /> <br /> Leta 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.<br /> <br /> Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.<br /> <br /> Javni potniški promet se vse bolj centralizira, lokalne skupnosti pa so izključene iz načrtovanja. Slovenske železnice po drugi strani sistematično prikrivajo odgovornost vodstva za železniške nesreče in slabo stanje železnic.<br /> <br /> Vse to pa spremljajo še podražitve, saj posamezna vožnja z vlakom ali avtobusom zdaj stane najmanj 1,50 EUR. S podražitvami javni potniški promet postaja še manj dostopen, kot je bil doslej.<br /> <br /> Naša mesta se tako še naprej dušijo v dimu in kupih pločevine, medtem ko ljudje izgubljajo ure in ure v zastojih, situacija pa se ne more izboljšati, saj avtomobili in tovornjaki nimajo resne alternative.<br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi===<br /> <br /> * Ne bomo dovolili, da se standardi varnosti na naših cestah nižajo na račun ogromnih ameriških poltovornjakov in drugih podobnih vozil.<br /> <br /> *Uvedba enotnega sistema nakupa vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa v državi ter tudi za mednarodne vozovnice.<br /> <br /> *Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih.<br /> <br /> *Uvedba možnosti vnaprejšnje rezervacije sedeža na avtobusih in vlakih.<br /> <br /> *Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja.<br /> <br /> *Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih.<br /> <br /> *Spodbujali bomo večje medobčinske projekte na področju javnega prevoza, med drugim tudi gradnjo infrastrukture za tramvajske in hitre avtobusne linije.<br /> <br /> *Posodobitev železniškega omrežja z elektrifikacijo prog in nadgradnjo na izmenični tok.<br /> <br /> *Gradnja železniških obvozov okrog Ljubljane, saj je železniški nadvoz nad Dunajsko cesto edina prometna žila med zahodnim in vzhodnim delom železniškega omrežja.<br /> <br /> *Naš cilj je padec povprečnega časa potovanja do službe v državi za 20 % v 4 letih.<br /> <br /> *Uvedba nočnih linij, tudi v medkrajevnem prometu.<br /> <br /> *Del trošarin na pogonska goriva bomo namenili specifično subvencijam za javni potniški promet.<br /> <br /> *Priprava zakonske podlage za uvedbo ekoloških con v centrih mest.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.2_Stanovanjska_kriza&diff=471 2026-02-25T16:18:04Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Stanovanjska kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na državni ravni prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve tiči pri poznih dvajsetih letih, to povprečje pa raste.<br /> <br /> Pomanjkanje stanovanjske gradnje, visoka rast cen nepremičnin in najemnin ter bistveno strožji prostorski pogoji so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč dejavnik tudi za demografsko sliko države. Oseba, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvarila lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju družine.<br /> <br /> Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključno gonilo naraščajoče neenakosti v naši družbi.<br /> <br /> Najemniki, ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, zaradi njihove prehitre rasti v primerjavi s rastjo plač, celo življenje ne ustvarijo dovolj premoženja, ki bi jih lahko povzdignilo v srednji razred.<br /> <br /> Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala s hitrejšimi donosi kot jih dobimo na kapitalskih trgih, pri tem pa vlagatorji plačujejo minimalne davke za lastništvo nerazvitih površin. Namen davka mora biti spodbujati gradnjo in ne cene nepremičnin.<br /> <br /> Trenutni sistem omogoča špekulacije, saj časovno neomejeno lastništvo praznih nerazvitih nepremičnin skoraj izniči tveganja za vlagatorje, ki bi lahko omejevalo čas zadrževanja praznih nerazvitih parcel.<br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi===<br /> <br /> *Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek. V Sloveniji nimamo zares davka, ki bi odražal ekonomsko stanje trga. Ključno je, da kopičenje nepremičnin bistveno zmanjšuje kupno moč več kot 30 % prebivalstva, saj tretjina prebivalstva plačuje nesorazmerno najemnino glede na svojo plačo, ki bi jo sicer lahko namenili v bolj produktivnemu kapitalu in izboljšanju svojih bivalnih pogojev.<br /> <br /> *Nepremičninski davek omogoča tudi '''bolj racionalno uporabo prostora in razbremeni trg.''' Danes vlagatorji nimajo tveganja, ki bi jih spodbudila v gradnjo, temveč lahko čakajo, da se cena nepremičnine dvigne z urbanizacijo, ki jo povzročijo k gradnji bolj nagnjeni investitorji. Tako danes prostor stoji v patu, kjer eni čakajo drugega, cene nepremičnin pa se zaradi demografskih okoliščin dražijo.<br /> <br /> *S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. Davek je dvostranski, saj prvič omogoči, da prazne nepremičnine pridejo na trg, drugič pa z zbranim denarjem financira gradnjo neprofitnih stanovanj in stanovanj z omejenim profitom. Tako se razbremeni tudi državna blagajna pri financiranju stanovanj neposredno iz proračuna.<br /> <br /> *Pogon gradnje neprofitnih stanovanj je '''grajenje fonda stanovanj''', iz katerega se lahko financira izgradnja novih stanovanj. Jazbinškov zakon je uničil vir financiranja, ki bi lahko omogočal nadaljnjo gradnjo. Namen neprofitnih najemnin mora ostati reinvesticija v nova stanovanja.<br /> <br /> *Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža cenovno dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.<br /> <br /> *'''Uvedba dvotirnega sistema, ki fizičnim osebam omogoča tudi odkup neprofitnih stanovanj.''' Dunajski sistem je osnovan na kroženju kapitala, zato se lahko v sistem vključujejo tudi fizične osebe, ki imajo dokazano višje prihodke in lahko odplačajo ceno stanovanja v doglednem roku. Sistem odplačevanja stanovanja omogoča državljanom brez prve nepremičnine in z višjimi prihodki hitrejšo pot do lastništva ter hitrejšo dokapitalizacijo sklada za gradnjo novih stanovanj z omejenim profitom. Navsezadnje to tudi omogoča kritičnim kadrom z višjimi dohodki — na primer zdravnikom, da ostanejo in soustvarjajo državo.<br /> <br /> *'''Uvedba dednih najemniških pogodb''' tako za kadrovska kot tudi neprofitna stanovanja za državljane, katerim to predstavlja edino stanovanje. Socialna varnost je zelo pomembna, tako v širšem državnem sistemu, kot tudi na lokalni ravni. Dedne pogodbe neprofitnih in kadrovskih stanovanj omogočajo razbremenitev tistih, katerih namen je ustvariti družino. Dunajski model tako tudi omogoča grajenje skupnosti v soseskah, zato da te tudi skupaj odraščajo in gradijo temelje za močne medvrstniške odnose.<br /> <br /> *'''Vzpostavitev nadzora nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom.''' Današnji sistem omogoča tajitev davkov tistim, ki nepremičnine oddajajo v najem, saj so pogodbe velikokrat spisane na črno. Z nepremičninskim davkom bi tako lahko beležili vsako drugo nepremičnino, ki bi po vsej verjetnosti odšla v najem. Poleg tega bi za obratovanje platform, ki omogočajo trženje nepremičnin, uvedli pogoj, da predajo evidence v enotni državni sistem. Ukrep bi razbremenil tako omejeno inšpekcijsko službo v prid bolj učinkovitem ukrepanju.<br /> <br /> *'''Učinkovitejši nadzor najemniških pogodb.''' Najemniške pogodbe so pogodbe tretjih oseb, zato niso nadzorovane s strani države, temveč se spore rešuje na sodiščih. Uvedba evidence najemniških pogodb bi tudi tako omogočila hitrejše ukrepanje v primeru tajitve davkov, kar bi zaščitilo tako najemodajalce kot najemojemalce, ter sodišča razbremenilo tovrstnih tožb.<br /> <br /> *'''Učinkovitejši nadzor kupoprodajnih pogodb sosednjih stanovanjskih enot.''' Investitorji tajijo davke tako, da kupujejo pare manjših stanovanj, ki so predmet tako tudi manjše obdavčitve, vendar konstrukcijsko ohlapno ločene. Med njimi podrejo stene in združijo ter preuredijo stanovanje v bolj prostorno, katero bi se po zakonodaji štelo v luksuzno obdavčitev.<br /> <br /> *'''Preoblikovanje prostorske regulative.''' Prostorska zakonodaja (ZureP) občinam ne omogoča hitrejših sprememb prostorskih aktov, zato te, kot tudi zasebni investitorji, čakajo po deset let, da državni organi presodijo vpliv. Za manjše parcele ter prostorsko najmanj tvegana območja bi morali občinam omogočiti sprotno in hitrejše kartiranje območij v prostorskih aktih. Še zlasti, ko je trg nepremičnin zelo omejen.<br /> <br /> *Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, a pod pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.<br /> <br /> *'''Gradili bomo stanovanja, sofinancirana s strani državljanov'''. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-vlagatorji vstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po končani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.<br /> <br /> *'''Uvedba dvotirne predkupne pravice za parcele, namenjene večstanovanjski gradnji''', kjer bi občine imele prve pravico do nakupa ter stanovanjske zadruge drugo pravico, šele nato bi prišli na vrsto zasebni investitorji.<br /> <br /> *'''Sprejetje zakona o stanovanjskih zadrugah.''' Stanovanjske zadruge nimajo sistemske ureditve za lasten obstoj. Njihov pravni položaj zahteva močno pravno podlago, s katero lahko rešujejo morebitne spore, se vključujejo v lagodnejši davčni sistem ter uveljavljajo predkupne pravice.<br /> <br /> *'''Uvedba zakonske podpore fundacijam za stanovanjske zadruge''' po modelu iz Španije. Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov s strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem, s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu.<br /> <br /> *'''Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad''' oz. uvedba lažjega odkupa lokalnim družbam za gradnjo stanovanj z omejenim profitom.<br /> <br /> *V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije. Naš cilj je, da v 8 letih čisto vsi študenti (ne le tisti iz drugih občin!) dobijo sobo v študentskem domu.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026&diff=470 2026-02-24T21:37:48Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>= UVOD =<br /> <br /> Pirati svojo politiko gradimo na prepričanju, da mora država služiti ljudem in ne interesnim mrežam, kapitalskim elitam ali ozkim političnim krogom. Naše delovanje temelji na zaščiti človekovih pravic, zasebnosti, javnega dobrega, svobode izražanja in dostopa do znanja.<br /> <br /> Zavzemamo se za odprto, pregledno in demokratično družbo, v kateri imajo državljanke in državljani dejanski nadzor nad oblastjo, ne pa obratno.<br /> <br /> Slovenija se danes sooča s prepletom kriz, ki imajo skupni imenovalec, to je odpoved delovanja države v javnem interesu. Korupcija, klientelizem in netransparentno upravljanje so postali stalnica. Brez zaupanja v delovanje države pa demokracija ne more delovati.<br /> <br /> Stanovanjska kriza razgalja globoko neenakost v naši družbi. Stanovanja niso več dojeta kot temeljna življenjska dobrina, temveč investicija. Nedostopnost stanovanj neposredno vpliva na demografijo, socialno varnost in prihodnost celotne države.<br /> <br /> Hkrati Slovenija vztraja pri zastarelih razvojnih modelih. Prometni sistem je avto-centričen, neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Javni potniški promet je drag, počasen in slabo upravljan, kar ljudi sili v odvisnost od avtomobila. Energetska politika je prepuščena tržnim špekulacijam, namesto da bi sledila ciljem stabilnosti in varnosti energetske oskrbe.<br /> <br /> Digitalna preobrazba, ki bi lahko okrepila demokracijo, učinkovitost države in pravice posameznika, se izvaja stihijsko in pogosto v škodo zasebnosti. Množični nadzor, zbiranje podatkov in uvajanje netransparentnih tehnoloških rešitev ogrožajo temeljne svoboščine.<br /> <br /> Demokratični sistem se zapira. Volilna pravila utrjujejo položaj velikih strank, politične funkcije se koncentrirajo v rokah istih posameznikov, možnosti neposrednega odločanja pa se omejujejo. Ljudje imajo vse manj občutka, da lahko vplivajo na skupne odločitve.<br /> <br /> Piratska stranka odgovarja na te izzive s programom, ki v ospredje postavlja javni interes, transparentnost, socialno pravičnost, digitalne pravice in neposredno demokracijo.<br /> <br /> Verjamemo, da je mogoče z odločnimi, premišljenimi in pogumnimi ukrepi ponovno zgraditi državo, ki bo delovala v interesu večine.<br /> <br /> Usmerimo Slovenijo v smer, kjer razvoj, tehnologija in politika služijo ljudem.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.4_Dav%C4%8Dna_razbremenitev_dela_in_dvig_produktivnosti&diff=468 2026-02-24T18:07:11Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Davčna razbremenitev je potrebna zaradi vse večje nekonkurenčnosti v primerjavi z drugim državam in posledično vse večjega dušenja industrije z visoko dodano vrednostjo (in s tem visokimi plačami) in vse pogostejšim selitvam podjetij v tujino.<br /> <br /> Dvig produktivnosti je nujno potrebnen da:<br /> * spremenimo krivuljo plač iz skakalnice okoli minimalne plače, v normalno porazdelitev okoli povprečne plače.<br /> * se zaščitimo pred nekonkurenčnostjo našega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi ekonomijami, ki imajo nižje standarde in nižji strošek dela. Slovenija nima bistvene perspektive v nizko cenovni industriji, razen v primeru visoko avtomatizirane proizvodnje, ki pa ne reši problema zaposlenosti.<br /> <br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi:===<br /> <br /> <br /> ====1. Davčna razbremenitev dela====<br /> <br /> * '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.<br /> <br /> * '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve iz trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignila življenjski standard velike večine ljudi.<br /> <br /> * Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.<br /> <br /> * Uvedba davčnih olajšav '''fizičnim osebam''' za donacije v dobrodelne namene, kulturo, šport in za nevladne organizacije.<br /> <br /> ====2. Dvig produktivnosti gospodarstva====<br /> <br /> * '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.<br /> <br /> * Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o.''' po vzoru nemškega modela, za spodbujanje podjetništva in inovativnosti.<br /> <br /> * '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček, z namenom nagrajevanja delavcev v visokotehnoloških podjetjih in posledično dviga konkurenčnosti.<br /> <br /> * '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.<br /> <br /> * '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.<br /> <br /> * Ključni problem je '''manjko EU investicijskega kapitala v Sloveniji'''.<br /> ** Agresivno bomo lobirali na vseh ravneh EU za '''ureditev enotnega kapitalskega trga, ter za sistemske spremembe na ''evropskem'' nivoju''', ki bodo naredile EU konkurenčno ZDA po količini zagonskega kapitala<br /> ** '''Davčne in finančne ugodnosti za vlagatelje''', ki vlagajo v slovenska podjetja, predvsem tista, v najzgodnejših fazah rasti.<br /> ** Razširili bomo razpise Slovenskega podjetniškega sklada z dodatnimi sredstvi, specifično za inovativne zadruge. Predvsem z namenom podpiranja '''inovativnost tudi pri tistih, ki bolje delujejo v zadrugah''' in manj v klasičnih oblikah podjetništva.<br /> ** Omogočili bomo, da se '''sodobne investicije, kot so SAFE, izvedejo hitro, digitalno in brez ovir''' - v enem tednu, od koderkoli na svetu, z minimalnim administrativnim naporom (npr. potrebno največ 1 ura prisotnosti investitorja v samem birokratskem postopku)<br /> <br /> * Umik omejitve delovanja zaposlenih na fakultetah z zasebnim sektorjem<br /> <br /> * '''Spodbujanje izobraževanja zaposlenih s strani zasebnih delodajalcev.''' Za čas, ko se delavec udeležuje izobraževanja (znotraj delovnega časa) se delodajalca oprosti vseh davkov (delavec dobi isto plačo, delodajalec plača manj).</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.3_Javni_prevoz_in_spopad_z_avto-centrizmom&diff=467 2026-02-24T18:00:39Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.<br /> <br /> Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.<br /> <br /> Leta 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.<br /> <br /> Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.<br /> <br /> Javni potniški promet se vse bolj centralizira, lokalne skupnosti pa so izključene iz načrtovanja. Slovenske železnice po drugi strani sistematično prikrivajo odgovornost vodstva za železniške nesreče in slabo stanje železnic.<br /> <br /> Vse to pa spremljajo še podražitve, saj posamezna vožnja z vlakom ali avtobusom zdaj stane najmanj 1,50 EUR. S podražitvami javni potniški promet postaja še manj dostopen, kot je bil doslej.<br /> <br /> Naša mesta se tako še naprej dušijo v dimu in kupih pločevine, medtem ko ljudje izgubljajo ure in ure v zastojih, situacija pa se ne more izboljšati saj avtomobili in tovornjaki nimajo resne alternative.<br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi===<br /> <br /> * Ne bomo dovolili, da se standardi varnosti na naših cestah nižajo na račun ogromnih ameriških poltovornjakov in drugih podobnih vozil.<br /> <br /> *Uvedba enotnega sistema nakupa vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa v državi ter tudi za mednarodne vozovnice.<br /> <br /> *Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih.<br /> <br /> *Uvedba možnosti vnaprejšnje rezervacije sedeža na avtobusih in vlakih.<br /> <br /> *Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja.<br /> <br /> *Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih.<br /> <br /> *Spodbujali bomo večje medobčinske projekte na področju javnega prevoza, med drugim tudi gradnjo infrastrukture za tramvajske in hitre avtobusne linije.<br /> <br /> *Posodobitev železniškega omrežja z elektrifikacijo prog in nadgradnjo na izmenični tok.<br /> <br /> *Gradnja železniških obvozov okrog Ljubljane, saj je železniški nadvoz nad Dunajsko ceste edina prometna žila med zahodnim in vzhodnim delom železniškega omrežja.<br /> <br /> *Naš cilj je padec povprečnega časa potovanja do službe v državi za 20% v 4 letih.<br /> <br /> *Uvedba nočnih linij, tudi v medkrajevnem prometu.<br /> <br /> *Del trošarin na pogonska goriva bomo namenili specifično subvencijam za javni potniški promet.<br /> <br /> *Priprava zakonske podlage za uvedbo ekoloških con v centrih mest.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.2_Stanovanjska_kriza&diff=466 2026-02-24T17:58:45Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Stanovanjska kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na državni ravni prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve tiči pri poznih dvajsetih letih, to povprečje pa raste.<br /> <br /> Pomanjkanje stanovanjske gradnje, visoka rast cen nepremičnin in najemnin ter bistveno strožji prostorski pogoji so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč dejavnik tudi za demografsko sliko države. Oseba, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvarila lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju družine.<br /> <br /> Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključno gonilo naraščajoče neenakosti v naši družbi.<br /> <br /> Najemniki, ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, zaradi njihove prehitre rasti v primerjavi s rastjo plač, celo življenje ne ustvarijo dovolj premoženja, ki bi jih lahko povzdignilo v srednji razred.<br /> <br /> Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala s hitrejšimi donosi kot jih dobimo na kapitalskih trgih, pri tem pa vlagatorji plačujejo minimalne davke za lastništvo nerazvitih površin. Namen davka mora biti spodbujati gradnjo in ne cene nepremičnin.<br /> <br /> Trenutni sistem omogoča špekulacije, saj časovno neomejeno lastništvo praznih nerazvitih nepremičnin skoraj izniči tveganja za vlagatorje, ki bi lahko omejevalo čas zadrževanja praznih nerazvitih parcel.<br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi===<br /> <br /> *Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek. V Sloveniji nimamo zares davka, ki odraža ekonomsko stanje trga. Ključno je, da kopičenje nepremičnin bistveno zmanjšuje kupno moč več kot 30% prebivalstva, saj tretjina prebivalstva plačuje nesorazmerno najemnino glede na svojo plačo, ki bi jo sicer lahko namenili v bolj produktivnemu kapitalu in izboljšanju svojih bivalnih pogojev.<br /> <br /> *Nepremičninski davek omogoča tudi '''bolj racionalno uporabo prostora in razbremeni trg.''' Danes vlagatorji nimajo tveganja, ki bi jih spodbudila v gradnjo, temveč lahko čakajo, da se cena nepremičnine dvigne z urbanizacijo, ki jo povzročijo k gradnji bolj nagnjeni investitorji. Tako danes prostor stoji v patu, kjer eni čakajo drugega, cene nepremičnin pa se zaradi demografskih okoliščin dražijo.<br /> <br /> *S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. Davek je dvostranski, saj prvič omogoči, da prazne nepremičnine pridejo na trg, drugič pa z zbranim denarjem financira gradnjo neprofitnih stanovanj in stanovanj z omejenim profitom. Tako se razbremeni tudi državna blagajna pri financiranju stanovanj neposredno iz proračuna.<br /> <br /> *Pogon gradnje neprofitnih stanovanj je '''grajenje fonda stanovanj''', iz katerega se lahko financira izgradnja novih stanovanj. Jazbinškov zakon je uničil vir financiranja, ki bi lahko omogočal nadaljnjo gradnjo. Namen neprofitnih najemnin mora ostati reinvesticija v nova stanovanja.<br /> <br /> *Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža cenovno dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.<br /> <br /> *'''Uvedba dvotirnega sistema, ki fizičnim osebam omogoča tudi odkup neprofitnih stanovanj.''' Dunajski sistem je osnovan na kroženju kapitala, zato se lahko v sistem vključujejo tudi fizične osebe, ki imajo dokazano višje prihodke in lahko odplačajo ceno stanovanja v doglednem roku. Sistem odplačevanja stanovanja omogoča državljanom brez prve nepremičnine in višjimi prihodki hitrejšo pot do lastništva ter hitrejšo dokapitalizacijo sklada za gradnjo novih stanovanj z omejenim profitom. Navsezadnje to tudi omogoča kritičnim kadrom z višjimi dohodki — na primer zdravnikom, da ostanejo in soustvarjajo državo.<br /> <br /> *'''Uvedba dednih najemniških pogodb''' tako za kadrovska kot tudi neprofitna stanovanja za državljane, katerim to predstavlja edino stanovanje. Socialna varnost je zelo pomembna, tako v širšem državnem sistemu, kot tudi na lokalni ravni. Dedne pogodbe neprofitnih in kadrovskih stanovanj omogoča razbremenitev tistih, katerih namen je ustvariti družino. Dunajski model tako tudi omogoča grajenje skupnosti v soseskah, zato da te tudi skupaj odraščajo in gradijo temelje za močne medvrstniške odnose.<br /> <br /> *'''Vzpostavitev nadzora nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom.''' Današnji sistem omogoča tajitev davkov tistim, ki nepremičnine oddajajo v najem, saj so pogodbe velikokrat spisane na črno. Z nepremičninskim davkom bi tako lahko beležili vsako drugo nepremičnino, ki bi po vsej verjetnosti odšla v najem. Poleg tega bi za obratovanje platform, ki omogočajo trženje nepremičnin, uvedli pogoj, da predajo evidence v enotni državni sistem. Ukrep bi razbremenil tako omejeno inšpekcijsko službo v prid bolj učinkovitem ukrepanju.<br /> <br /> *'''Učinkovitejši nadzor najemniških pogodb.''' Najemniške pogodbe so pogodbe tretjih oseb, zato niso nadzorovane s strani države, temveč se spore rešuje na sodiščih. Uvedba evidence najemniških pogodb bi tudi tako omogočila hitrejše ukrepanje v primeru tajitve davkov, zaščitilo bi tako najemodajalce kot najemojemalce, ter razbremenila sodišča tovrstnih tožb.<br /> <br /> *'''Učinkovitejši nadzor kupoprodajnih pogodb sosednjih stanovanjskih enot.''' Investitorji tajijo davke tako, da kupujejo pare manjših stanovanj, ki so predmet tako tudi manjše obdavčitve, vendar konstrukcijsko ohlapno ločene. Med njimi podrejo stene in združijo ter preuredijo stanovanje v bolj prostorno, katero bi se po zakonodaji štelo v luksuzno obdavčitev.<br /> <br /> *'''Preoblikovanje prostorske regulative.''' Prostorska zakonodaja (ZureP) občinam ne omogoča hitrejših sprememb prostorskih aktov, zato te, kot tudi zasebni investitorji čakajo po deset let, da državni organi presodijo vpliv. Za manjše parcele ter prostorsko najmanj tvegana območja bi morali občinam omogočiti sprotno in hitrejše kartiranje območij v prostorskih aktih. Še zlasti, ko je trg nepremičnin zelo omejen.<br /> <br /> *Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, a pod pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.<br /> <br /> *'''Gradili bomo stanovanja sofinancirana s strani državljanov'''. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-vlagatorjivstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po končani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.<br /> <br /> *'''Uvedba dvotirne predkupne pravice za parcele namenjene večstanovanjski gradnji''', kjer bi občine imele prve pravico do nakupa ter stanovanjske zadruge drugo pravico, šele na to bi prišli na vrsto zasebni investitorji.<br /> <br /> *'''Sprejetje zakona o stanovanjskih zadrugah.''' Stanovanjske zadruge nimajo sistemske ureditve za lasten obstoj. Njihov pravni položaj zahteva močno pravno podlago s katero lahko rešujejo morebitne spore, se vključujejo v lagodnejši davčni sistem ter uveljavljajo predkupne pravice.<br /> <br /> *'''Uvedba zakonske podpore fundacijam za stanovanjske zadruge''' po modelu iz Španije. Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov s strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu.<br /> <br /> *'''Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad''' oz. uvedbo lažjega odkupa lokalnim družbam za gradnjo stanovanj z omejenim profitom.<br /> <br /> *V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije. Naš cilj je, da v 8 letih čisto vsi študenti (ne le tisti iz drugih občin!) dobijo sobo v študentskem domu.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.1_Boj_proti_korupciji&diff=465 2026-02-24T17:31:41Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.<br /> <br /> Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.<br /> <br /> Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.<br /> <br /> Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.<br /> <br /> ----<br /> <br /> ===Predlagani ukrepi:===<br /> <br /> * Ščitili bomo sodnike, tožilce in druge preiskovalce pred povračilnimi ukrepi države. Nagradili bomo prijave korupcije, ki bodo uspešno preganjanje in vodile v obsodbo z do 10 % dokazane škode.<br /> <br /> * '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.<br /> <br /> * '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.<br /> <br /> * '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''<br /> <br /> * '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov, bodo javni.<br /> <br /> * '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''<br /> <br /> * '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.<br /> <br /> * '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.<br /> <br /> * '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti, '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.<br /> <br /> * Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.<br /> <br /> * Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.<br /> <br /> * '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''<br /> <br /> * Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.<br /> <br /> * '''Ključnih dokumentov''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.<br /> <br /> * '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.<br /> <br /> * Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja za uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''<br /> <br /> * '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=443 2026-02-22T20:45:52Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta.<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja [https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf komasacije].<br /> <br /> * Sistematične komasacije.<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost.<br /> * Davčne spodbude za združevanj.<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev.<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah.<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev. Cilj te verige je krajša pot od pridelave do prodaje ter omogočanje, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> [https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/ Prehransko-logistična vozlišča] bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura.<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine.<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:<br /> ** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu.<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Podpora mladih kmetov'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.<br /> * Psihološka podpora kmetom.<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati ([https://landmobility.ie/ Land Mobility Service]).<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov.<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi.<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov.<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli.<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije.<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške.<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali [https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/ predelani obliki]. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=440 2026-02-22T20:32:47Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta.<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja [https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf komasacije].<br /> <br /> * Sistematične komasacije.<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost.<br /> * Davčne spodbude za združevanj.<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev.<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah.<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> [https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/ Prehransko-logistična vozlišča] bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura.<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine.<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:<br /> ** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu.<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.<br /> * Psihološka podpora kmetom.<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati ([https://landmobility.ie/ Land Mobility Service]).<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov.<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali [https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/ predelani obliki]. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=439 2026-02-22T20:26:17Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta.<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja [https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf komasacije].<br /> <br /> * Sistematične komasacije.<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost.<br /> * Davčne spodbude za združevanj.<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev.<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah.<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura.<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine.<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:<br /> ** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu.<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.<br /> * Psihološka podpora kmetom.<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati ([https://landmobility.ie/ Land Mobility Service]).<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov.<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali [https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/ predelani obliki]. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=438 2026-02-22T20:11:17Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta.<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije.<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost.<br /> * Davčne spodbude za združevanj.<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev.<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah.<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura.<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine.<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:<br /> ** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu.<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.<br /> * Psihološka podpora kmetom.<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service).<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov.<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=437 2026-02-22T14:47:29Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:<br /> ** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=436 2026-02-22T10:34:26Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se nahajajo v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi. Monopolne trgovske verige zlorabljajo tržno moč, prenašajo tveganja na kmete, manipulirajo s cenami in pogoji odkupa ter z zavajajočimi označbami ustvarjajo nelojalno konkurenco.<br /> <br /> Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor nad trgovci in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Standardizirane pogodbe<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v sektorjih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Varovalke, ki kmetu omogočajo izhod iz škodljivih ali nepoštenih pogodb brez finančne škode.<br /> * Nasprotovanje in boj proti zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:<br /> ** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=435 2026-02-22T10:27:05Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se nahajajo v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi. Monopolne trgovske verige zlorabljajo tržno moč, prenašajo tveganja na kmete, manipulirajo s cenami in pogoji odkupa ter z zavajajočimi označbami ustvarjajo nelojalno konkurenco.<br /> <br /> Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor nad trgovci in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Standardizirane pogodbe<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v sektorjih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Varovalke, ki kmetu omogočajo izhod iz škodljivih ali nepoštenih pogodb brez finančne škode.<br /> * Nasprotovanje in boj proti zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločijo:<br /> <br /> * pridelano in predelano v Sloveniji,<br /> * od izdelkov iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> <br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot “slovenska”, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visoko kaznijo za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=434 2026-02-22T10:26:14Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se nahajajo v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi. Monopolne trgovske verige zlorabljajo tržno moč, prenašajo tveganja na kmete, manipulirajo s cenami in pogoji odkupa ter z zavajajočimi označbami ustvarjajo nelojalno konkurenco.<br /> <br /> Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor nad trgovci in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Standardizirane pogodbe<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v sektorjih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Varovalke, ki kmetu omogočajo izhod iz škodljivih ali nepoštenih pogodb brez finančne škode.<br /> * Nasprotovanje in boj proti zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločijo:<br /> <br /> * pridelano in predelano v Sloveniji,<br /> * od izdelkov iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> <br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot “slovenska”, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visoko kaznijo za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev kroznega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=433 2026-02-22T10:22:14Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> '''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> '''Reševanje parcelizacije'''<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> '''Digitalizacija kmetijstva'''<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> &lt;big&gt;'''Predlagani ukrepi:'''&lt;/big&gt;<br /> <br /> '''Prehransko-logistična vozlišča'''<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se nahajajo v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi. Monopolne trgovske verige zlorabljajo tržno moč, prenašajo tveganja na kmete, manipulirajo s cenami in pogoji odkupa ter z zavajajočimi označbami ustvarjajo nelojalno konkurenco.<br /> <br /> Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Učinkovit nadzor nad trgovci in prepoved škodljivih praks'''<br /> <br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Standardizirane pogodbe<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> '''Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem'''<br /> <br /> * Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v sektorjih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Varovalke, ki kmetu omogočajo izhod iz škodljivih ali nepoštenih pogodb brez finančne škode.<br /> * Nasprotovanje in boj proti zunaj drzavnim dejanvikom, ki skodiju slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur<br /> <br /> '''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločijo:<br /> <br /> * pridelano in predelano v Sloveniji,<br /> * od izdelkov iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> <br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot “slovenska”, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visoko kaznijo za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Močna državna podpora zadružništvu'''<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> '''Infrastruktura za sodelovanje'''<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev kroznega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> '''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> '''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temlje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg'''<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> '''Novi kmetje'''<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.<br /> <br /> '''&lt;big&gt;Predlagani ukrepi:&lt;/big&gt;'''<br /> <br /> '''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvnecij te narave bo zracunano po progresivni lestvici glede na oddan priddelek in zgornji kapici.<br /> <br /> '''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> '''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> '''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=422 2026-02-17T21:00:40Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>= PIRATSKO KMETOVANJE =<br /> <br /> Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> Reševanje parcelizacije<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> Digitalizacija kmetijstva<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se nahajajo v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi. Monopolne trgovske verige zlorabljajo tržno moč, prenašajo tveganja na kmete, manipulirajo s cenami in pogoji odkupa ter z zavajajočimi označbami ustvarjajo nelojalno konkurenco.<br /> <br /> Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Učinkovit nadzor nad trgovci in prepoved škodljivih praks<br /> <br /> * Prepoved prodaje kmetijskih pridelkov pod nabavno oziroma proizvodno ceno.<br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Standardizirane pogodbe<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem<br /> <br /> * Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v sektorjih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Varovalke, ki kmetu omogočajo izhod iz škodljivih ali nepoštenih pogodb brez finančne škode.<br /> * Nasprotovanje in boj proti zunaj drzavnim dejanvikom, ki skodiju slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur<br /> <br /> Pošteno in nedvoumno označevanje živil<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločijo:<br /> <br /> * pridelano in predelano v Sloveniji,<br /> * od izdelkov iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> <br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot “slovenska”, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visoko kaznijo za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Močna državna podpora zadružništvu<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> Infrastruktura za sodelovanje<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev kroznega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> Nacionalno usklajen pristop k namakanju<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temlje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service - Irska)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> Novi kmetje<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 40 % vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki, od tega sta približno dve tretjini namenjeni zgolj subvencijam. 80 % proračuna skupne kmetijske politike gre v roke zgolj 20 % kmetom. Zato so majhni kmetovalci, ki predstavljajo veliko večino vseh v EU, podvrženi nevarnosti, da jih večji proizvajalci z mnogo nižjimi cenami in večjo pogajalsko močjo v odnosu do trgovcev povsem izrinejo.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Pravičnejša porazdelitev subvencij<br /> <br /> Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvnecij te narave bo zracunano po progresivni lestvici glede na oddan priddelek in zgornji kapici.<br /> <br /> Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=pirate-wiki:O_Piratpedija&diff=420 2026-02-09T19:18:06Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »This license enables reusers to distribute, remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as attribution is given to the creator. The license allows for commercial use. CC BY includes the following elements:«</p> <hr /> <div>This license enables reusers to distribute, remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as attribution is given to the creator. The license allows for commercial use. CC BY includes the following elements:</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=134 2026-01-10T20:10:33Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>= PIRATSKO KMETOVANJE =<br /> <br /> Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.<br /> <br /> V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.<br /> <br /> Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.<br /> <br /> Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.<br /> <br /> Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.<br /> <br /> Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.<br /> <br /> Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij<br /> <br /> * Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.<br /> * Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.<br /> * Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.<br /> <br /> Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo<br /> <br /> Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo<br /> <br /> * celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta<br /> <br /> Reševanje parcelizacije<br /> <br /> Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.<br /> <br /> * Sistematične komasacije<br /> * Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost<br /> * Davčne spodbude za združevanj<br /> <br /> Digitalizacija kmetijstva<br /> <br /> * Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev<br /> * Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah<br /> <br /> # https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf<br /> # https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0264837712001871<br /> <br /> == NOVA VERIGA ==<br /> <br /> Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki in monopolnimi trgovci, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev, skrajša pot od pridelave do prodaje ter omogoča, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.<br /> <br /> Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča<br /> <br /> Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.<br /> <br /> * Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.<br /> * Vozlišča so javna infrastruktura,<br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine<br /> <br /> # https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> # https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje se nahajajo v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi. Monopolne trgovske verige zlorabljajo tržno moč, prenašajo tveganja na kmete, manipulirajo s cenami in pogoji odkupa ter z zavajajočimi označbami ustvarjajo nelojalno konkurenco.<br /> <br /> Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Učinkovit nadzor nad trgovci in prepoved škodljivih praks<br /> <br /> * Prepoved prodaje kmetijskih pridelkov pod nabavno oziroma proizvodno ceno.<br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).<br /> * Standardizirane pogodbe<br /> * Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.<br /> * Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.<br /> <br /> Mehanizmi zaščite kmetov pred monopolnim izsiljevanjem<br /> <br /> * Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.<br /> * Uvedba protimonopolnih ukrepov v sektorjih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.<br /> * Varovalke, ki kmetu omogočajo izhod iz škodljivih ali nepoštenih pogodb brez finančne škode.<br /> * Nasprotovanje in boj proti zunaj drzavnim dejanvikom, ki skodiju slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur<br /> <br /> Pošteno in nedvoumno označevanje živil<br /> <br /> * Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločijo:<br /> <br /> * pridelano in predelano v Sloveniji,<br /> * od izdelkov iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.<br /> <br /> * Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot “slovenska”, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.<br /> * Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visoko kaznijo za zavajajoče deklaracije.<br /> <br /> == ZADRUŽNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Močna državna podpora zadružništvu<br /> <br /> * Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.<br /> * Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.<br /> * Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.<br /> * Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.<br /> * Vključitev lokalne hrane v javne zavode.<br /> * Davčne olajšave pri zadružništvu<br /> <br /> Infrastruktura za sodelovanje<br /> <br /> * Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.<br /> * Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.<br /> * Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI<br /> <br /> * obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev kroznega gospodarstva v kmetijstvu<br /> <br /> Nacionalno usklajen pristop k namakanju<br /> <br /> * Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.<br /> * Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo<br /> <br /> * Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.<br /> * Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.<br /> * Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temlje na katerih lahko gradijo.<br /> <br /> Lažji vstop novih kmetovalcev in podpora mladih kmetov na trg<br /> <br /> * Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.<br /> * Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu<br /> * Psihološka podpora kmetom<br /> * Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service - Irska)<br /> * Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah<br /> * Izboljšanje socialnih pravic kmetov<br /> <br /> Novi kmetje<br /> <br /> * Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.<br /> * Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.<br /> <br /> Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.<br /> <br /> Viri:<br /> <br /> # https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> # https://landmobility.ie/<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.<br /> <br /> To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> * Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi<br /> * Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov<br /> * Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli<br /> * Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.<br /> * Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije<br /> <br /> == TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==<br /> <br /> Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> * Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.<br /> * Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.<br /> * Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.<br /> * Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.<br /> * Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 40 % vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki, od tega sta približno dve tretjini namenjeni zgolj subvencijam. 80 % proračuna skupne kmetijske politike gre v roke zgolj 20 % kmetom. Zato so majhni kmetovalci, ki predstavljajo veliko večino vseh v EU, podvrženi nevarnosti, da jih večji proizvajalci z mnogo nižjimi cenami in večjo pogajalsko močjo v odnosu do trgovcev povsem izrinejo.<br /> <br /> KAKO BOMO TO UREDILI?<br /> <br /> Pravičnejša porazdelitev subvencij<br /> <br /> * Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.<br /> * Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.<br /> * Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.<br /> * zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške<br /> <br /> Uvedba subvencij na oddani pridelek<br /> <br /> * Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvnecij te narave bo zracunano po progresivni lestvici glede na oddan priddelek in zgornji kapici.<br /> <br /> Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke<br /> <br /> * Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.<br /> <br /> Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.<br /> <br /> * Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.<br /> * V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.<br /> <br /> Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja<br /> <br /> Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.<br /> <br /> # https://www.gov.si/novice/2023-05-31-objava-prejemnikov-sredstev-iz-evropskih-kmetijskih-skladov/<br /> # https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.14_Kmetijstvo&diff=133 2026-01-10T20:05:42Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »= PIRATSKO KMETOVANJE = Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba – hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. V sodobnem sistemu pa je obravnavana kot tržno blago, kar omogoča zlorabe moči, nadzora in ekonomske pritiske. == Izhodišča == Slovensko kmetijstvo zaznamu...«</p> <hr /> <div>= PIRATSKO KMETOVANJE =<br /> <br /> Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba – hrana.<br /> <br /> Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. V sodobnem sistemu pa je obravnavana kot tržno blago, kar omogoča zlorabe moči, nadzora in ekonomske pritiske.<br /> <br /> == Izhodišča ==<br /> <br /> Slovensko kmetijstvo zaznamujejo:<br /> * razdrobljene in majhne kmetije,<br /> * starajoča se struktura kmetov,<br /> * koncentracija zemlje in kapitala,<br /> * odvisnost od subvencij,<br /> * podnebna ranljivost.<br /> <br /> Obstoječe politike teh protislovij pogosto ne razrešujejo, temveč jih poglabljajo.<br /> <br /> == PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==<br /> <br /> V Sloveniji smo priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom (suše, poplave, žled). Kmetijstvo je med najbolj ranljivimi panogami.<br /> <br /> === Kako bomo to uredili ===<br /> <br /> * Zavarovanja primarne proizvodnje bomo izvajali v okviru neprofitnih državnih zavarovalnic.<br /> * Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.<br /> <br /> === Nacionalno usklajen pristop k namakanju ===<br /> <br /> * Obnova zastarelih namakalnih sistemov.<br /> * Gradnja večnamenskih zadrževalnikov.<br /> * Dolgoročno financiranje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.<br /> <br /> === Uporaba sodobnih tehnologij ===<br /> <br /> * Odgovorna uporaba gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost.<br /> * Obvezno označevanje GSO.<br /> * Razvoj domačih, podnebju prilagojenih sort.<br /> <br /> == ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==<br /> <br /> Slovenski kmetje so v izrazito neenakopravnem položaju v prehranski verigi.<br /> <br /> === Kako bomo to uredili ===<br /> <br /> * Prepoved prodaje pod proizvodno ceno.<br /> * Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete.<br /> * Standardizirane pogodbe.<br /> * Strožji nadzor in visoke kazni za kršitve.<br /> <br /> == POŠTENO OZNAČEVANJE ŽIVIL ==<br /> <br /> * Jasna ločitev:<br /> ** pridelano in predelano v Sloveniji<br /> ** izdelki iz uvoženih surovin<br /> * Prepoved zavajajočega označevanja.<br /> * Državni nadzor in sankcije.<br /> <br /> == TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==<br /> <br /> Za dolgoročni razvoj so potrebni stabilni institucionalni temelji.<br /> <br /> === Kako bomo to uredili ===<br /> <br /> * Usklajeno sodelovanje države, občin in lokalnih institucij.<br /> * Pametne in tehnološko podprte naložbe.<br /> * Sistematične povezave med mestom in podeželjem.<br /> <br /> === Observatorij za prehransko verigo ===<br /> <br /> Ustanovitev specializiranega regulatorja, ki bo:<br /> * spremljal celotno prehransko verigo,<br /> * zagotavljal transparentnost cen in stroškov,<br /> * preprečeval sistemske zlorabe.<br /> <br /> == ZADRUGNIŠTVO ==<br /> <br /> Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju.<br /> <br /> * So v lasti kmetov in zaposlenih.<br /> * Predstavljajo javno infrastrukturo.<br /> * V upravljanje so vključene tudi občine.<br /> <br /> == SUBVENCIJE ==<br /> <br /> Skoraj 40 % proračuna EU je namenjenega kmetijski politiki, a 80 % sredstev prejme 20 % kmetov.<br /> <br /> === Kako bomo to uredili ===<br /> <br /> * Zgornja meja subvencij na lastnika.<br /> * Prednost trajnostnim praksam.<br /> * Subvencije na oddani pridelek.<br /> * Posebna podpora avtohtonim pasmam in tradicionalnim izdelkom.<br /> <br /> == MLADI IN NOVI KMETJE ==<br /> <br /> Povprečna starost kmeta v Sloveniji je 62 let.<br /> <br /> === Ukrepi ===<br /> <br /> * Dostop do zemlje za mlade.<br /> * Praktični izobraževalni programi s certifikatom.<br /> * Zmanjšanje birokratskih ovir.<br /> <br /> == PRAVICA DO POPRAVILA ==<br /> <br /> Digitalizacija kmetijskih strojev ustvarja nove monopole.<br /> <br /> === Rešitve ===<br /> <br /> * Pravica do dostopa do nadomestnih delov.<br /> * Odprava zaprtokodnih omejitev.<br /> * Prepoved naročniških modelov za osnovno delovanje strojev.<br /> <br /> == VIRI ==<br /> <br /> * https://en.wikipedia.org/wiki/Food_hubs<br /> * https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/<br /> * https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en<br /> * https://landmobility.ie/</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=132 2026-01-10T19:54:22Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> ** [[Program 2026/1.14 Kmetijstvo|1.14 Kmetijstvo]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.6 Energetska infrastruktura|2.5.6 Energetska infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> *** [[Program 2026/2.9.2 Prenova medijske zakonodaje|2.9.2 Prenova medijske zakonodaje]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.1 Depolitizacija policije|2.10.1 Depolitizacija policije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.2 Migracije|2.10.2 Migracije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.3 Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev|2.10.3 Kaznovalna politika do kolesarjev]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.1 Zaščita narave in biotske raznovrstnosti|2.12.1 Biotska raznovrstnost]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.2 Zaščita gozdov in obnova mokrišč|2.12.2 Gozdovi in mokrišča]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.3 Ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo|2.12.3 Odpadki in krožno gospodarstvo]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.4 Okoljske dajatve, nadzor in regulacija|2.12.4 Okoljske dajatve in nadzor]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.5 Odpornost na podnebne spremembe|2.12.5 Podnebna odpornost]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.1 Pravna država kot temelj svobode|2.14.1 Pravna država]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.2 Revizija spornih zakonov|2.14.2 Revizija spornih zakonov]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.3 Sanacija škode izbrisa|2.14.3 Izbrisani]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> *** [[Program 2026/2.17.3 Šport|2.17.3 Šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.4_Dav%C4%8Dna_razbremenitev_dela_in_dvig_produktivnosti&diff=131 2026-01-04T18:28:00Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Po podatkih Banke Slovenije ima okrog 50 % prebivalstva v lasti le '''[točen odstotek]''' premoženja, kar je manj premoženja kot ga poseduje najbogatejših 10 % ljudi.<br /> <br /> Te velike razlike v naši družbi izvirajo predvsem iz nedostopnosti stanovanj in relativno nizkih plač velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nekdo, ki se prebija iz meseca v mesec, ponavadi nima nikakršnih prihrankov, medtem ko sta finančno izhodišče in zmožnost ustvarjanja dodatnega premoženja za lastnike stanovanj in drugih oblik premoženja bolj enostavna.<br /> <br /> Stanovanjskega dela tega problema se bolj podrobno loteva naš stanovanjski program, treba pa je reševati tudi problem nizke realne rasti plač in njihove visoke obdavčitve.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> # '''Davčna razbremenitev dela'''<br /> <br /> '''''<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve iz trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignila življenjski standard velike večine ljudi.<br /> <br /> Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.<br /> <br /> # '''Dvig produktivnosti gospodarstva'''<br /> <br /> '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.<br /> <br /> Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o. '''po vzoru nemškega modela.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.<br /> <br /> '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''<br /> <br /> Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.4_Dav%C4%8Dna_razbremenitev_dela_in_dvig_produktivnosti&diff=130 2026-01-04T18:27:38Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div><br /> {{Program2026 meni}}<br /> <br /> Po podatkih Banke Slovenije ima okrog 50 % prebivalstva v lasti le '''[točen odstotek]''' premoženja, kar je manj premoženja kot ga poseduje najbogatejših 10 % ljudi.<br /> <br /> Te velike razlike v naši družbi izvirajo predvsem iz nedostopnosti stanovanj in relativno nizkih plač velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nekdo, ki se prebija iz meseca v mesec, ponavadi nima nikakršnih prihrankov, medtem ko sta finančno izhodišče in zmožnost ustvarjanja dodatnega premoženja za lastnike stanovanj in drugih oblik premoženja bolj enostavna.<br /> <br /> Stanovanjskega dela tega problema se bolj podrobno loteva naš stanovanjski program, treba pa je reševati tudi problem nizke realne rasti plač in njihove visoke obdavčitve.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> # '''Davčna razbremenitev dela'''<br /> <br /> '''''<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve iz trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignila življenjski standard velike večine ljudi.<br /> <br /> Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.<br /> <br /> # '''Dvig produktivnosti gospodarstva'''<br /> <br /> '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.<br /> <br /> Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o. '''po vzoru nemškega modela.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.<br /> <br /> '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''<br /> <br /> Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=129 2026-01-04T18:26:29Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.6 Energetska infrastruktura|2.5.6 Energetska infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> *** [[Program 2026/2.9.2 Prenova medijske zakonodaje|2.9.2 Prenova medijske zakonodaje]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.1 Depolitizacija policije|2.10.1 Depolitizacija policije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.2 Migracije|2.10.2 Migracije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.3 Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev|2.10.3 Kaznovalna politika do kolesarjev]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.1 Zaščita narave in biotske raznovrstnosti|2.12.1 Biotska raznovrstnost]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.2 Zaščita gozdov in obnova mokrišč|2.12.2 Gozdovi in mokrišča]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.3 Ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo|2.12.3 Odpadki in krožno gospodarstvo]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.4 Okoljske dajatve, nadzor in regulacija|2.12.4 Okoljske dajatve in nadzor]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.5 Odpornost na podnebne spremembe|2.12.5 Podnebna odpornost]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.1 Pravna država kot temelj svobode|2.14.1 Pravna država]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.2 Revizija spornih zakonov|2.14.2 Revizija spornih zakonov]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.3 Sanacija škode izbrisa|2.14.3 Izbrisani]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> *** [[Program 2026/2.17.3 Šport|2.17.3 Šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=128 2026-01-04T18:23:03Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.6 Energetska infrastruktura|2.5.6 Energetska infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> *** [[Program 2026/2.9.2 Prenova medijske zakonodaje|2.9.2 Prenova medijske zakonodaje]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.1 Depolitizacija policije|2.10.1 Depolitizacija policije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.2 Migracije|2.10.2 Migracije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.3 Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev|2.10.3 Kaznovalna politika do kolesarjev]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.1 Zaščita narave in biotske raznovrstnosti|2.12.1 Biotska raznovrstnost]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.2 Zaščita gozdov in obnova mokrišč|2.12.2 Gozdovi in mokrišča]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.3 Ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo|2.12.3 Odpadki in krožno gospodarstvo]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.4 Okoljske dajatve, nadzor in regulacija|2.12.4 Okoljske dajatve in nadzor]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.5 Odpornost na podnebne spremembe|2.12.5 Podnebna odpornost]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.1 Pravna država kot temelj svobode|2.14.1 Pravna država]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.2 Revizija spornih zakonov|2.14.2 Revizija spornih zakonov]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.3 Sanacija škode izbrisa|2.14.3 Izbrisani]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> *** [[Program 2026/2.17.3 Šport|2.17.3 Šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.10_Zdravstvo&diff=126 2026-01-04T18:16:47Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Slovensko zdravstvo je pod velikim pritiskom privatizacije. Ta pritisk prihaja iz številnih smeri, od vodstev nekaterih ustanov pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in seveda vodilne politike.<br /> <br /> Najbolj očiten primer uničevanja javnega zdravstva se dogaja na nivoju Ljubljane, kjer direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana hkrati upravlja še zasebno zdravstveno ambulanto. Župan Zoran Janković pa je s prodajo zemljišč okrog URI - Soča privatnim zdravstvenim zavarovalnicam omogočil visoke dobičke na račun ene najpomembnejših zdravstvenih ustanov v naši državi.<br /> <br /> Čeprav je zakonskih vzvodov za povečanje nadzora pred zlorabami znotraj zdravstva veliko se ti ne uporabljajo. Politika na državni ravni tovrstnih zlorab ni želela omejevati, saj bi s tem posegla v interesne kroge ljubljanskega župana.<br /> <br /> Javni interes je potrebno zaščititi, ne samo pri vprašanjih zlorab posameznih zdravnikov, temveč zlasti pri upravljanju zdravstvenih ustanov. Dvigniti je treba učinkovitost zdravstva in poskrbeti za smotrno porabo sredstev.<br /> <br /> Edini pravi cilj, ki ga moramo zasledovati je dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bomo razbili na tri ločene državne zavarovalnice'''. Ena bo zadolžena za financiranje primarnega zdravstva, druga za financiranje sekundarnega zdravstva, tretja pa za financiranje dolgotrajne oskrbe.<br /> <br /> '''Uvedli bomo centralizacijo in profesionalizacijo javnih naročil v zdravstvu na nivoju regij'''. S privarčevanim denarjem bomo skrajšali čakalne vrste, tako da bomo ta sredstva usmerili v več plačanih storitev in zaposlitev večjega števila zdravnikov.<br /> <br /> '''Dosegli bomo osebno odgovornost nadzornikov v zdravstvu'''. Vzpostavili bomo nadzorne svete v javnih zdravstvenih zavodih.<br /> <br /> '''''<br /> <br /> '''Uvedli bomo upravljavsko izobraževanje bodočih direktorjev bolnišnic''' in depolitizirali kadrovsko politiko v zdravstvu.<br /> <br /> '''Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo postal progresiven.''' Trenutno je to eden redkih prispevkov, ki je v resnici regresiven saj tistim z višjimi plačami znižuje davčno osnovno in zaradi tega plačajo manj davka na dohodek.<br /> <br /> '''Za izvajalce zdravstvene oskrbe bomo oblikovali prave spodbude'''. Njihovo nagrajevanje bomo razdelili na fiksni del in variabilni del, ki bo temeljil na podlagi hitrosti obravnave pacientov, rezultatov zdravljenja in stanja javnega zdravja populacije v regiji.<br /> <br /> '''Okrepili bomo paliativno oskrbo'''. Glede na naše naravne danosti je treba začeti s sistematično skrbjo za razvoj paliativnega zdravstva, da bo Slovenija postala država, v kateri se lahko dostojno živi jesen življenja.<br /> <br /> Neozdravljivo bolnim, ki neznosno trpijo, bomo z zakonom omogočili '''pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja''' po avstrijskem zakonskem modelu.<br /> <br /> '''Uvedli bomo odškodninski sklad za nekrivdne odškodnine'''. Po vzoru skandinavskih držav bomo uvedli poseben odškodninski sklad, iz katerega se financirajo nekrivdne odškodnine za zaplete pri zdravljenju.<br /> <br /> '''Uredili bomo sistem e-zdravja'''. Pirati bomo po prenovi vodenja IT-projektov v državi prenovili tudi sistem e-zdravja, tako da bo ne le avtomatiziral čim večji del birokratskega bremena, ampak bo uvedel tudi najnaprednejše podporne sisteme za zdravstvene delavce.<br /> <br /> '''Zagotovili bomo zaposlitev administratorjev v zdravstvu''' za razbremenitev obstoječega zdravstvenega kadra.<br /> <br /> '''Posebno pozornost bomo namenili vprašanjem dotrajane infrastrukture'''. Določen del zdravstvene infrastrukture je v slabem stanju. Povečali bomo vlaganje v infrastrukturo in posodobitev le-te na primerljivo evropsko raven.<br /> <br /> '''Po vzoru naprednih držav bomo uredili področje darovanja organov'''. Vse državljane bomo vključili na seznam darovalcev organov, s katerega se bodo polnoletni lahko izločili sami, mladoletne pa bodo lahko izločili njihovi zakoniti skrbniki.<br /> <br /> '''Spodbujali bomo gradnjo kadrovskih stanovanj za zdravnike, medicinske sestra in negovalno osebje. '''Zdravstvenemu kadru bomo omogočili tudi '''brezplačno varstvo otrok''' v javnih vrtcih.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.4_Dav%C4%8Dna_razbremenitev_dela_in_dvig_produktivnosti&diff=125 2026-01-04T18:16:27Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Po podatkih Banke Slovenije ima okrog 50 % prebivalstva v lasti le '''[točen odstotek]''' premoženja, kar je manj premoženja kot ga poseduje najbogatejših 10 % ljudi.<br /> <br /> Te velike razlike v naši družbi izvirajo predvsem iz nedostopnosti stanovanj in relativno nizkih plač velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nekdo, ki se prebija iz meseca v mesec, ponavadi nima nikakršnih prihrankov, medtem ko sta finančno izhodišče in zmožnost ustvarjanja dodatnega premoženja za lastnike stanovanj in drugih oblik premoženja bolj enostavna.<br /> <br /> Stanovanjskega dela tega problema se bolj podrobno loteva naš stanovanjski program, treba pa je reševati tudi problem nizke realne rasti plač in njihove visoke obdavčitve.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> # '''Davčna razbremenitev dela'''<br /> <br /> '''''<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve iz trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignila življenjski standard velike večine ljudi.<br /> <br /> Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.<br /> <br /> # '''Dvig produktivnosti gospodarstva'''<br /> <br /> '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.<br /> <br /> Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o. '''po vzoru nemškega modela.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.<br /> <br /> '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''<br /> <br /> Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.2_Stanovanjska_kriza&diff=124 2026-01-04T18:15:38Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Stanovanjsko kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m².<br /> <br /> Pomanjkanje stanovanjske gradnje in visoka rast cen nepremičnin ter najemnin, so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi za demografsko sliko države. Človek, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvaril lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju lastne družine.<br /> <br /> Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključen generator naraščajoče neenakosti v naši družbi. Nekdo, ki ima v lasti več kot eno stanovanj, ki ga lahko oddaja v najem, uživa neprimerljivo višji življenjski standard, ki je primerljiv z najrazvitejšimi evropskimi državami.<br /> <br /> Najemniki, ki so ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, pa celo življenje ne ustvarijo veliko premoženja, saj jim rast najemnin izniči učinek naraščanja plač.<br /> <br /> Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala, pri tem pa investitorji plačujejo minimalne davke.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek.<br /> <br /> S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin.<br /> <br /> Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.<br /> <br /> '''''<br /> <br /> Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, po pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.<br /> <br /> '''Gradili bomo stanovanja sofinancirana s strani državljanov'''. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-investitorji vstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po dokončani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.<br /> <br /> V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.1_Boj_proti_korupciji&diff=123 2026-01-04T18:15:23Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.<br /> <br /> Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.<br /> <br /> Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti, pa so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.<br /> <br /> Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.<br /> <br /> '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.<br /> <br /> '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''<br /> <br /> '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov bodo javni.<br /> <br /> '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''<br /> <br /> '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.<br /> <br /> '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.<br /> <br /> '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.<br /> <br /> Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.<br /> <br /> Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.<br /> <br /> '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''<br /> <br /> '''''<br /> <br /> Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.<br /> <br /> '''Ključne dokumente''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.<br /> <br /> '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.<br /> <br /> Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja na uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''<br /> <br /> '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=94 2026-01-04T18:05:08Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em; background:#f9f9f9;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.6 Energetska infrastruktura|2.5.6 Energetska infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> *** [[Program 2026/2.9.2 Prenova medijske zakonodaje|2.9.2 Prenova medijske zakonodaje]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.1 Depolitizacija policije|2.10.1 Depolitizacija policije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.2 Migracije|2.10.2 Migracije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.3 Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev|2.10.3 Kaznovalna politika do kolesarjev]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.1 Zaščita narave in biotske raznovrstnosti|2.12.1 Biotska raznovrstnost]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.2 Zaščita gozdov in obnova mokrišč|2.12.2 Gozdovi in mokrišča]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.3 Ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo|2.12.3 Odpadki in krožno gospodarstvo]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.4 Okoljske dajatve, nadzor in regulacija|2.12.4 Okoljske dajatve in nadzor]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.5 Odpornost na podnebne spremembe|2.12.5 Podnebna odpornost]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.1 Pravna država kot temelj svobode|2.14.1 Pravna država]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.2 Revizija spornih zakonov|2.14.2 Revizija spornih zakonov]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.3 Sanacija škode izbrisa|2.14.3 Izbrisani]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> *** [[Program 2026/2.17.3 Šport|2.17.3 Šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=91 2026-01-04T18:02:09Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em; background:#f9f9f9;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> *** [[Program 2026/2.9.2 Prenova medijske zakonodaje|2.9.2 Prenova medijske zakonodaje]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.1 Depolitizacija policije|2.10.1 Depolitizacija policije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.2 Migracije|2.10.2 Migracije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.3 Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev|2.10.3 Kaznovalna politika do kolesarjev]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.1 Zaščita narave in biotske raznovrstnosti|2.12.1 Biotska raznovrstnost]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.2 Zaščita gozdov in obnova mokrišč|2.12.2 Gozdovi in mokrišča]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.3 Ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo|2.12.3 Odpadki in krožno gospodarstvo]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.4 Okoljske dajatve, nadzor in regulacija|2.12.4 Okoljske dajatve in nadzor]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.5 Odpornost na podnebne spremembe|2.12.5 Podnebna odpornost]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.1 Pravna država kot temelj svobode|2.14.1 Pravna država]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.2 Revizija spornih zakonov|2.14.2 Revizija spornih zakonov]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.3 Sanacija škode izbrisa|2.14.3 Izbrisani]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> *** [[Program 2026/2.17.3 Šport|2.17.3 Šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=90 2026-01-04T18:01:23Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em; background:#f9f9f9;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=88 2026-01-04T16:20:40Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em; background:#f9f9f9;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=87 2026-01-04T16:20:21Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em; background:#f9f9f9;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.6 Energetska infrastruktura|2.5.6 Energetska infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=85 2026-01-04T16:19:12Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>&lt;div class=&quot;program2026-menu&quot; style=&quot;border:1px solid #ccc; padding:0.8em; background:#f9f9f9;&quot;&gt;<br /> '''Program Piratske stranke – DZ 2026'''<br /> <br /> * [[Program 2026|Uvod / Predgovor]]<br /> * [[Program 2026#I. Prednostna področja ukrepanja|I. Prednostna področja ukrepanja]]<br /> ** [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]<br /> ** [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]<br /> ** [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]<br /> ** [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]<br /> ** [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]<br /> ** [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]<br /> ** [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]<br /> ** [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]<br /> ** [[Program 2026/1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov|1.12 Boj proti namernemu zniževanju kakovosti izdelkov]]<br /> ** [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]<br /> <br /> * [[Program 2026.2#II. Vladni program 2026-2030|II. Vladni program 2026–2030]]<br /> ** [[Program 2026/2.1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]<br /> ** [[Program 2026/2.2 Ministrstvo za finance|2.2 Finance]]<br /> ** [[Program 2026/2.3 Ministrstvo za informacijsko družbo|2.3 Informacijska družba]]<br /> ** [[Program 2026/2.4 Ministrstvo za gospodarstvo in turizem|2.4 Gospodarstvo in turizem]]<br /> ** [[Program 2026/2.5 Ministrstvo za infrastrukturo|2.5 Infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.1 Železnice in javni promet|2.5.1 Železnice in javni promet]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.2 Kolesarska infrastruktura|2.5.2 Kolesarska infrastruktura]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.3 Ceste|2.5.3 Ceste]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe|2.5.4 Prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.5 Potresna obnova|2.5.5 Potresna obnova]]<br /> *** [[Program 2026/2.5.6 Energetska infrastruktura|2.5.6 Energetska infrastruktura]]<br /> ** [[Program 2026/2.6 Ministrstvo za javno upravo|2.6 Javna uprava]]<br /> ** [[Program 2026/2.7 Ministrstvo za kmetijstvo|2.7 Kmetijstvo]]<br /> ** [[Program 2026/2.8 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj|2.8 Kohezija in regionalni razvoj]]<br /> ** [[Program 2026/2.9 Ministrstvo za kulturo|2.9 Kultura]]<br /> *** [[Program 2026/2.9.2 Prenova medijske zakonodaje|2.9.2 Prenova medijske zakonodaje]]<br /> ** [[Program 2026/2.10 Ministrstvo za notranje zadeve|2.10 Notranje zadeve]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.1 Depolitizacija policije|2.10.1 Depolitizacija policije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.2 Migracije|2.10.2 Migracije]]<br /> *** [[Program 2026/2.10.3 Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev|2.10.3 Kaznovalna politika do kolesarjev]]<br /> ** [[Program 2026/2.11 Ministrstvo za obrambo|2.11 Obramba]]<br /> ** [[Program 2026/2.12 Ministrstvo za okolje in podnebje|2.12 Okolje in podnebje]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.1 Zaščita narave in biotske raznovrstnosti|2.12.1 Biotska raznovrstnost]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.2 Zaščita gozdov in obnova mokrišč|2.12.2 Gozdovi in mokrišča]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.3 Ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo|2.12.3 Odpadki in krožno gospodarstvo]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.4 Okoljske dajatve, nadzor in regulacija|2.12.4 Okoljske dajatve in nadzor]]<br /> *** [[Program 2026/2.12.5 Odpornost na podnebne spremembe|2.12.5 Podnebna odpornost]]<br /> ** [[Program 2026/2.13 Ministrstvo za naravne vire in prostor|2.13 Naravni viri in prostor]]<br /> ** [[Program 2026/2.14 Ministrstvo za pravosodje|2.14 Pravosodje]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.1 Pravna država kot temelj svobode|2.14.1 Pravna država]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.2 Revizija spornih zakonov|2.14.2 Revizija spornih zakonov]]<br /> *** [[Program 2026/2.14.3 Sanacija škode izbrisa|2.14.3 Izbrisani]]<br /> ** [[Program 2026/2.15 Ministrstvo za solidarno prihodnost|2.15 Solidarna prihodnost]]<br /> ** [[Program 2026/2.16 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije|2.16 Visoko šolstvo, znanost in inovacije]]<br /> ** [[Program 2026/2.17 Ministrstvo za vzgojo, izobraževanje in šport|2.17 Vzgoja, izobraževanje in šport]]<br /> *** [[Program 2026/2.17.3 Šport|2.17.3 Šport]]<br /> ** [[Program 2026/2.18 Ministrstvo za zdravje|2.18 Zdravje]]<br /> ** [[Program 2026/2.19 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve|2.19 Zunanje in evropske zadeve]]<br /> &lt;/div&gt;</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.9_%C5%A0olstvo&diff=84 2026-01-04T16:18:38Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Šolstvo«</p> <hr /> <div>Šolstvo</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.13_Prestrukturiranje_in_kraj%C5%A1anje_delovnega_%C4%8Dasa&diff=65 2026-01-04T16:12:56Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Današnja ureditev dela v delovno-pravni zakonodaji ne sledi več dejanskemu stanju družbe, tehnologije in produktivnosti. Kljub hitri rasti produktivnosti, obsežni avtomatizaciji, robotizaciji ter uporabi naprednih digitalnih orodij, kot so veliki jezikovni modeli in druge oblike umetne inteligence, večina zaposlenih še vedno dela po rigidnih vzorcih iz preteklosti. Ti vzorci temeljijo na zastarelem razumevanju dela, kjer je dolžina prisotnosti na delovnem m...«</p> <hr /> <div>Današnja ureditev dela v delovno-pravni zakonodaji ne sledi več dejanskemu stanju družbe, tehnologije in produktivnosti. Kljub hitri rasti produktivnosti, obsežni avtomatizaciji, robotizaciji ter uporabi naprednih digitalnih orodij, kot so veliki jezikovni modeli in druge oblike umetne inteligence, večina zaposlenih še vedno dela po rigidnih vzorcih iz preteklosti.<br /> <br /> Ti vzorci temeljijo na zastarelem razumevanju dela, kjer je dolžina prisotnosti na delovnem mestu pomembnejša od dejanske dodane vrednosti. Pretirano delo se je skozi desetletja celo glorificiralo, okoli njega se je zgradil moralni sistem, ki poveličuje preobremenjenost in kaznuje odstopanja od norm, ki jih enostransko določa delodajalec.<br /> <br /> V praksi je vse več dela monotonega, ponavljajočega se in pogosto brez pravega smisla. Ogromen delež delovnih ur je navideznih. Ljudje sicer preživijo osem ur na dan na delovnem mestu, vendar so dejansko produktivni le nekaj ur. Takšna ureditev ne škodi le zaposlenim in njihovemu duševnemu ter telesnemu zdravju, temveč tudi družbi kot celoti, saj zavira inovativnost in ustvarjalnost.<br /> <br /> Pirati menimo, da smo kot družba postali dovolj tehnološko in organizacijsko napredni, da nam ni več treba vztrajati pri zastarelih družbenih normah o tem, kaj delo je in kako mora biti organizirano.<br /> <br /> Delovni čas mora postati bolj fleksibilen, postopno pa moramo začeti tudi s skrajševanjem delovnika, po vzoru držav, kot je Islandija, kjer so tovrstni modeli že dokazali, da lahko izboljšajo kakovost življenja zaposlenih brez negativnih učinkov na produktivnost.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Postopno bomo uvajali skrajšan delovni čas po posameznih panogah''', ob upoštevanju njihovih specifik. Namesto osemurnega delovnika bomo spodbujali modele šesturnega delovnega dne ali štiridnevnega delovnega tedna, pri čemer se bodo učinki spremljali in prilagajali na podlagi dejanskih rezultatov.<br /> <br /> '''Vzpostavili bomo sheme, ki bodo delavcem olajšale pridobivanje lastniških deležev v podjetjih'''. S tem bodo zaposleni postali bolj vpleteni v upravljanje podjetij, kar bo prispevalo k demokratizaciji delovnega procesa. Takšna podjetja so praviloma bolj dolgoročno usmerjena, stabilnejša ter bolj osredotočena na ohranjanje delovnih mest in trajnostni razvoj.<br /> <br /> '''Uvedli bomo koncept prostega dela kot enotne oblike atipičnih zaposlitev. '''Prosto delo bo predstavljalo alternativo današnjemu študentskemu delu, delu prek podjemnih pogodb in delu prek samostojnih podjetnikov. Obdavčeno bo proporcionalno glede na dohodek, hkrati pa bo zagotavljalo osnovno socialno varnost ter večjo fleksibilnost tako za delavce kot za naročnike dela.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.11_Kar_je_javno_financirano_naj_bo_javno_dostopno&diff=63 2026-01-04T16:11:55Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Koncept zaščite javnega interesa se je v upravljanju javnih zadev v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma razvodenel. Priča smo postopni privatizaciji in komercializaciji že najbolj temeljnih javnih storitev. Državne institucije prav tako ožijo dostopnost za državljane uporabnih podatkov, omejuje pa se tudi dostop do znanja. &#039;&#039;&#039;Predlagani ukrepi&#039;&#039;&#039; &#039;&#039;&#039;Katerakoli storitev ali ustanova&#039;&#039;&#039;, ki je financirana z javnim denarjem, mora ostati &#039;&#039;&#039;javno dostop...«</p> <hr /> <div>Koncept zaščite javnega interesa se je v upravljanju javnih zadev v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma razvodenel. Priča smo postopni privatizaciji in komercializaciji že najbolj temeljnih javnih storitev.<br /> <br /> Državne institucije prav tako ožijo dostopnost za državljane uporabnih podatkov, omejuje pa se tudi dostop do znanja.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Katerakoli storitev ali ustanova''', ki je financirana z javnim denarjem, mora ostati '''javno dostopna'''.<br /> <br /> Poskrbeli bomo, da bo vsaka nova javno financirana storitev ali platforma za specializirane informacijske sisteme '''odprtokodna'''.<br /> <br /> Javni organi ne bodo smeli v nobeni obliki '''zaračunavati dostopa do javnih podatkov'''.<br /> <br /> '''Raziskave in raziskovalni rezultati''', ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, '''bodo javnosti prosto dostopni'''.<br /> <br /> Poskrbeli bomo, da bodo '''vse vsebine''', ki so ustvarjene z javnimi sredstvi,''' javno objavljene'''.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.10_Zdravstvo&diff=62 2026-01-04T16:11:39Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Slovensko zdravstvo je pod velikim pritiskom privatizacije. Ta pritisk prihaja iz številnih smeri, od vodstev nekaterih ustanov pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in seveda vodilne politike. Najbolj očiten primer uničevanja javnega zdravstva se dogaja na nivoju Ljubljane, kjer direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana hkrati upravlja še zasebno zdravstveno ambulanto. Župan Zoran Janković pa je s prodajo zemljišč okrog URI - Soča privatnim zdravstvenim...«</p> <hr /> <div>Slovensko zdravstvo je pod velikim pritiskom privatizacije. Ta pritisk prihaja iz številnih smeri, od vodstev nekaterih ustanov pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in seveda vodilne politike.<br /> <br /> Najbolj očiten primer uničevanja javnega zdravstva se dogaja na nivoju Ljubljane, kjer direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana hkrati upravlja še zasebno zdravstveno ambulanto. Župan Zoran Janković pa je s prodajo zemljišč okrog URI - Soča privatnim zdravstvenim zavarovalnicam omogočil visoke dobičke na račun ene najpomembnejših zdravstvenih ustanov v naši državi.<br /> <br /> Čeprav je zakonskih vzvodov za povečanje nadzora pred zlorabami znotraj zdravstva veliko se ti ne uporabljajo. Politika na državni ravni tovrstnih zlorab ni želela omejevati, saj bi s tem posegla v interesne kroge ljubljanskega župana.<br /> <br /> Javni interes je potrebno zaščititi, ne samo pri vprašanjih zlorab posameznih zdravnikov, temveč zlasti pri upravljanju zdravstvenih ustanov. Dvigniti je treba učinkovitost zdravstva in poskrbeti za smotrno porabo sredstev.<br /> <br /> Edini pravi cilj, ki ga moramo zasledovati je dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bomo razbili na tri ločene državne zavarovalnice'''. Ena bo zadolžena za financiranje primarnega zdravstva, druga za financiranje sekundarnega zdravstva, tretja pa za financiranje dolgotrajne oskrbe.<br /> <br /> '''Uvedli bomo centralizacijo in profesionalizacijo javnih naročil v zdravstvu na nivoju regij'''. S privarčevanim denarjem bomo skrajšali čakalne vrste, tako da bomo ta sredstva usmerili v več plačanih storitev in zaposlitev večjega števila zdravnikov.<br /> <br /> '''Dosegli bomo osebno odgovornost nadzornikov v zdravstvu'''. Vzpostavili bomo nadzorne svete v javnih zdravstvenih zavodih.<br /> <br /> ''''''<br /> <br /> '''Uvedli bomo upravljavsko izobraževanje bodočih direktorjev bolnišnic''' in depolitizirali kadrovsko politiko v zdravstvu.<br /> <br /> '''Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo postal progresiven.''' Trenutno je to eden redkih prispevkov, ki je v resnici regresiven saj tistim z višjimi plačami znižuje davčno osnovno in zaradi tega plačajo manj davka na dohodek.<br /> <br /> '''Za izvajalce zdravstvene oskrbe bomo oblikovali prave spodbude'''. Njihovo nagrajevanje bomo razdelili na fiksni del in variabilni del, ki bo temeljil na podlagi hitrosti obravnave pacientov, rezultatov zdravljenja in stanja javnega zdravja populacije v regiji.<br /> <br /> '''Okrepili bomo paliativno oskrbo'''. Glede na naše naravne danosti je treba začeti s sistematično skrbjo za razvoj paliativnega zdravstva, da bo Slovenija postala država, v kateri se lahko dostojno živi jesen življenja.<br /> <br /> Neozdravljivo bolnim, ki neznosno trpijo, bomo z zakonom omogočili '''pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja''' po avstrijskem zakonskem modelu.<br /> <br /> '''Uvedli bomo odškodninski sklad za nekrivdne odškodnine'''. Po vzoru skandinavskih držav bomo uvedli poseben odškodninski sklad, iz katerega se financirajo nekrivdne odškodnine za zaplete pri zdravljenju.<br /> <br /> '''Uredili bomo sistem e-zdravja'''. Pirati bomo po prenovi vodenja IT-projektov v državi prenovili tudi sistem e-zdravja, tako da bo ne le avtomatiziral čim večji del birokratskega bremena, ampak bo uvedel tudi najnaprednejše podporne sisteme za zdravstvene delavce.<br /> <br /> '''Zagotovili bomo zaposlitev administratorjev v zdravstvu''' za razbremenitev obstoječega zdravstvenega kadra.<br /> <br /> '''Posebno pozornost bomo namenili vprašanjem dotrajane infrastrukture'''. Določen del zdravstvene infrastrukture je v slabem stanju. Povečali bomo vlaganje v infrastrukturo in posodobitev le-te na primerljivo evropsko raven.<br /> <br /> '''Po vzoru naprednih držav bomo uredili področje darovanja organov'''. Vse državljane bomo vključili na seznam darovalcev organov, s katerega se bodo polnoletni lahko izločili sami, mladoletne pa bodo lahko izločili njihovi zakoniti skrbniki.<br /> <br /> '''Spodbujali bomo gradnjo kadrovskih stanovanj za zdravnike, medicinske sestra in negovalno osebje. '''Zdravstvenemu kadru bomo omogočili tudi '''brezplačno varstvo otrok''' v javnih vrtcih.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.8_Reforma_volilnega_sistema&diff=61 2026-01-04T16:11:12Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Politični sistem v naši državi postopoma a zanesljivo drsi v območje dvostrankarskega političnega sistema kot ga poznajo v Združenem kraljestvu in ZDA. Manjše politične stranke imajo omejene možnosti za soustvarjanje nacionalnih politik, medtem ko se na pomembnih funkcijah v državi menjajo eni in isti posamezniki že od osamosvojitve. Demokratični prostor je potrebno odpreti in omogočiti večji pluralizem idej, prav tako pa je pomembno, da se omogoči...«</p> <hr /> <div>Politični sistem v naši državi postopoma a zanesljivo drsi v območje dvostrankarskega političnega sistema kot ga poznajo v Združenem kraljestvu in ZDA.<br /> <br /> Manjše politične stranke imajo omejene možnosti za soustvarjanje nacionalnih politik, medtem ko se na pomembnih funkcijah v državi menjajo eni in isti posamezniki že od osamosvojitve.<br /> <br /> Demokratični prostor je potrebno odpreti in omogočiti večji pluralizem idej, prav tako pa je pomembno, da se omogoči pošteno volilno tekmo tudi novim generacijam.<br /> <br /> Vzpostaviti moramo pogoje, ki bodo volivce opolnomočili, da o pomembnih političnih odločitvah suvereno odločajo kot državljani in upravljanje javnih zadev ne prepuščajo zgolj največjim političnim strankam.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Uzakonili bomo dva referendumska dneva letno''', na katerih bodo državljani izvajali neposredno demokracijo. S tem bomo preprečili politične manipulacije z razpisi referendumov in pocenili stroške doslednejšega uveljavljanja neposredne demokracije.<br /> <br /> '''Ponovno bomo uvedli predlagalni referendum''', kjer bodo državljanke in državljani odločali o sprejetju zakonodajnih aktov, vloženih v proceduro v državnem zboru.<br /> <br /> '''Podaljšali bomo rok zbiranja in zmanjšali število zahtevanih podpisov za referendum''' in tako ljudstvu olajšali neposredno izražanje njegove volje.<br /> <br /> '''Odpravili bomo možnost prepovedi referenduma''' glede proračunskih, obrambnih vprašanj in mednarodnih pogodb.<br /> <br /> '''Uvedli bomo možnost ustavne obtožbe zoper najvišje funkcionarje države na podlagi 20.000 podpisov državljanov. '''Trenutni sistem omogoča, da politiki sami odločajo o obtožbah proti njim, zato je dostop do mehanizma ustavne obtožbe potrebno omogočiti tudi državljanom.<br /> <br /> '''Uvedli bomo referendum o sklicu predčasnih volitev'''. Ljudstvo ima pravico zahtevati predčasne volitve, če se na volitvah izvoljeni predstavniki ljudstva odtujijo od svojih predvolilnih obljub, oziroma ne delujejo v interesu ljudstva.<br /> <br /> Spremenili bomo volilno zakonodajo tako, da bo volivcem omogočen '''rezervni glas'''.<br /> <br /> Po vzoru Nizozemske in naših lokalnih volitev bomo''' odpravili volilni prag na državnozborskih volitvah''' in uvedli proporcionalni volilni sistem.<br /> <br /> '''Starostno mejo za dodelitev volilne pravice bomo znižali na 16 let.'''<br /> <br /> '''Omejili bomo trajanje vladnih in županskih mandatov'''. Vsaka oseba bo lahko opravljala katerokoli izmed teh funkcij samo dva mandata v celem življenju.<br /> <br /> Še naprej bomo podpirali '''nezdružljivost županske in poslanske funkcije'''.<br /> <br /> Uveljavili bomo možnost '''odpoklica župana na občinskem referendumu'''.<br /> <br /> Predsednikom strank bomo '''prepovedali opravljanje vladnih funkcij'''.<br /> <br /> '''Na lokalni ravni bomo testirali sisteme e-volitev''', saj ti za zdaj še niso dovolj zanesljivi za varno rabo na nacionalnem nivoju.<br /> <br /> Omogočili bomo '''elektronsko podpisovanje podpore kandidatnim listam''' na volitvah.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.7_Za%C5%A1%C4%8Dita_zasebnosti&diff=60 2026-01-04T16:10:59Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Politika Piratske stranke je utemeljena na principu, da bi ljudje morali nadzorovati delovanje države in ne obratno. Policija, občinska redarstva in druge državne varnostne strukture so se pri spopadanju s kriminalom in drugimi varnostnimi grožnjami zatekle v tehno-determinizem, prepričani da bodo nova invazivna tehnološka orodja za izvajanje nadzora odpravila ves kriminal in druge težave v naši družbi. Težava pa ni samo v državnem nadzoru, saj so tež...«</p> <hr /> <div>Politika Piratske stranke je utemeljena na principu, da bi ljudje morali nadzorovati delovanje države in ne obratno.<br /> <br /> Policija, občinska redarstva in druge državne varnostne strukture so se pri spopadanju s kriminalom in drugimi varnostnimi grožnjami zatekle v tehno-determinizem, prepričani da bodo nova invazivna tehnološka orodja za izvajanje nadzora odpravila ves kriminal in druge težave v naši družbi.<br /> <br /> Težava pa ni samo v državnem nadzoru, saj so težnje po vdiranju v zasebnost posameznikov izjemno velike tudi v zasebnem sektorju.<br /> <br /> Množični nadzor in zlorabljanje osebnih podatkov in informacij o ljudeh, opazovanje naših zasebnih navad in vedenjskih vzorcev… vse to je postalo donosen posel za tehnološke korporacije, ki vse te informacije uporabljajo za targetirano oglaševanje ter za učenje generativnih algoritmov.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Nasprotovali bomo uvedbi t.i. Chat Controla''' na evropskem nivoju in vsem podobnim predlogom, ki zahtevajo razbijanje varne šifrirane komunikacije in množično skeniranje zasebnih komunikacij ljudi.<br /> <br /> Popolnoma bomo '''prepovedali rabo biometričnih metod množičnega nadzora'''.<br /> <br /> '''Rabo IMSI lovilcev bomo jasno prepovedali''' v ločenem zakonu'''.'''<br /> <br /> '''Razveljavili bomo javni razpis za nacionalno platformo umetne inteligence''' ter javni denar preusmerili v domačo odprtokodno rešitev, ki bo delovala v interesu javnosti.<br /> <br /> Nasprotovali bomo''' razširitvi represivnih in nadzornih pooblastil s policije na občinska redarstva'''.<br /> <br /> '''Ustvarili bomo javni register vseh nadzornih kamer''', ki nadzorujejo javni prostor v obliki preglednega zemljevida, ki bo poleg lokacije razkril tudi tip vsake kamere.<br /> <br /> Zaostrili bomo '''kazni za zlorabo osebnih podatkov '''s strani uradnih organov in podjetij.<br /> <br /> Spodbujali bomo''' digitalno suverenost''' slovenskih državnih institucij.<br /> '''Nasprotovali bomo rahljanju evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov'''. Ne bomo dovolili, da EU podleže pritiskom ameriških korporacij.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.6_Za%C5%A1%C4%8Dita_okolja_in_narave&diff=59 2026-01-04T16:10:47Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij. Onesnaženje vodovoda v Anhovem, izpusti rdeče-rjavega dima iz jeklarne v Jesenicah, divje odlaganje odpadkov in komunalnega blata po celotni državi, onesnaževanje vodotokov v okolici Termita Moravče, smrad, ki se širi iz bioplinarn, kompostarna neposredno v reki Muri, kanal C0, ki je speljan skozi vodonosnik… in še bi lahko naštevali. Katastrofalnih primerov očitnega kršenja...«</p> <hr /> <div>Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij.<br /> <br /> Onesnaženje vodovoda v Anhovem, izpusti rdeče-rjavega dima iz jeklarne v Jesenicah, divje odlaganje odpadkov in komunalnega blata po celotni državi, onesnaževanje vodotokov v okolici Termita Moravče, smrad, ki se širi iz bioplinarn, kompostarna neposredno v reki Muri, kanal C0, ki je speljan skozi vodonosnik… in še bi lahko naštevali.<br /> <br /> Katastrofalnih primerov očitnega kršenja okoljske zakonodaje je ogromno, javnosti so tudi pogosto na očeh, a se zoper kršitelje le redko ukrepa.<br /> <br /> Investitorji sami plačujejo izvajalce analiz vplivov njihovih projektov na okolje, ki le te pogosto prikrajajo po njihovih željah. V primeru, ko analiza pokaže, da projekt na določenem območju ni okoljsko sprejemljiv, investitorji takšne analize skrijejo.<br /> <br /> Inšpekcijske službe so po drugi strani popolnoma neučinkovite saj ne izvajajo nenapovedih inšpekcij. V primeru, da posamezniki ali podjetja kršijo zakon, imajo dovolj časa, da se na inšpekcijski nadzor pripravijo, ko je nadzor enkrat končan pa lahko svoje nedovoljene aktivnosti nemudoma obnovijo.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Zagotovili bomo neodvisnost institucij''', ki dajejo mnenja ali odločajo v postopkih izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.<br /> <br /> Nevladnim organizacijam bomo omogočili '''vsebinsko participacijo''' v vseh pomembnih okoljevarstvenih postopkih.<br /> <br /> '''Status nevladnih organizacij kot stranskega udeleženca v postopkih bomo okrepili.'''<br /> <br /> Nevladnim organizacijam s statusom v javnem interesu na področju naravovarstva in okoljevarstva bomo ponudili vzpodbude za njihovo profesionalizacijo in povečevanje števila članstva.<br /> <br /> '''Naredili bomo revizijo odločevalskih postopkov na okoljskem ministrstvu''' in podrejenih institucijah, na podlagi katere bomo izvedli kadrovske in druge korekture, ki bodo preprečevale konflikte interesov in nadaljevanje slabih praks.<br /> <br /> '''Uveljavili bomo nenapovedane inšpekcijske nadzore.'''<br /> <br /> '''Vzpostavili bomo inšpektorje za naravo''', ki bodo izvajali inšpekcijske postopke povezane z naravovarstvom.<br /> <br /> '''Vpeljali bomo službo za naravovarstvene nadzornike, '''kader izšolan specifično za to področje v Sloveniji že imamo, vendar jim je onemogočeno delovanje razen v krajinskih, regijskih in narodnih parkih.<br /> <br /> Razširili bomo bazen oseb, katerih '''vzorci se lahko pred sodišči predstavijo kot kredibilen dokaz''' zoper onesnaževalce.<br /> <br /> Organizirali bomo usposabljanje in razpisali mesta za opravljanje ustreznih strokovnih izpitov za '''sodne izvedence za naravo'''.<br /> <br /> Vzpostavili bomo primerne standarde in izvedli''' revizijo katerim institucijam je dovoljeno podeljevati specifične ekološke in okoljevarstvene certifikate.'''<br /> <br /> '''Uvedli bomo neodvisne raziskave, monitoringe in okoljske presoje''': pred gradnjo, med gradnjo in v času obratovanja.<br /> <br /> Ministrstvo za okolje bo naredilo seznam organizacij, ki so primerni izvajalci študij in okoljskih poročil, katerih status se bo redno pregledovalo. Samo tem organizacijam bo dovoljeno izvajanje raziskav in monitoringov potrebnih za presojo sprejemljivosti vplivov določenega posega na okolje.<br /> <br /> Vzpostavili bomo sklad iz katerega se bo''' financiralo neodvisne raziskave vplivov na okolje'''.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.5_Energetska_kriza&diff=58 2026-01-04T16:10:30Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Rast cen energije je ključni vzrok za visoko rast cen temeljnih dobrin v Evropski uniji in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podražile so se ključne surovine in izdelki, ki v proizvodnem procesu potrebujejo velike količine energije, podražil pa se je tudi transport. Največji del odgovornosti za to nosi seveda vojna, ki jo je sprožila Ruska federacija proti Ukrajini, saj so mednarodne sankcije na ruske energente zatresle svetovne energetske borze in praktičn...«</p> <hr /> <div>Rast cen energije je ključni vzrok za visoko rast cen temeljnih dobrin v Evropski uniji in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podražile so se ključne surovine in izdelki, ki v proizvodnem procesu potrebujejo velike količine energije, podražil pa se je tudi transport.<br /> <br /> Največji del odgovornosti za to nosi seveda vojna, ki jo je sprožila Ruska federacija proti Ukrajini, saj so mednarodne sankcije na ruske energente zatresle svetovne energetske borze in praktično čez noč razbile stare dobavne verige, ki so zagotavljale stabilnost cen.<br /> <br /> Velik del odgovornost pa leži tudi na ustroju evropskega energetskega trga, ki ni bil zasnovan tako, da bi lahko prenesel takšne pritiske.<br /> <br /> Energetska podjetja so s svojimi naložbami v zadnjih letih stavila predvsem na kombinacijo obnovljivih virov energije in plinskih elektrarn, ki so, zaradi poceni ruskega plina in bogatih subvencij, omogočale kovanje visokih dobičkov na energetski borzi.<br /> <br /> Investicije v energetske vire, ki bi povečevali stabilnost cen na trgu, so bile potisnjene na stranski tir. Borza, ki je stabilna, ni dovolj privlačna za špekulante. Zato je zdaj na državi, da intervenira in zagotovi podporo za izgradnjo takšnih virov energije, ki bodo situacijo stabilizirali.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Črpalne hidroelektrarne''' so ena izmed bolj enostavnih rešitev za uravnavanje dnevnih nihanj v proizvodnji energije v sistemih z visokim deležem obnovljivih virov. Podnevi se presežno energijo iz sončnih elektrarn uporablja za črpanje vode na višje ležečo lokacijo, ta voda pa se nato v večernih in nočnih urah pretaka navzdol in poganja turbine, ki zagotavljajo elektriko, ko jo odjemalci tudi najbolj potrebujemo.<br /> <br /> '''Vključitev v sklad za izgradnjo velikih hranilnikov '''bi moral postati obveza za vse investitorje v obnovljive vire energije. Iz tega sklada bi se nato financirala gradnja velikih črpalnih hidroelektrarn in drugih oblik večjih sistemskih hranilnikov energije, ki bi pomagali stabilizirati dnevna nihanja v proizvodnji energije.<br /> <br /> '''Investiranje v sisteme daljinskega ogrevanja in tudi hlajenja''', bi znižalo celokupno porabo energije v gospodinjstvih. Pri tem je potrebno olajšati pridobivanje dovoljenj in prebivalcem stanovanjskih sosesk omogočiti ustrezno svetovanje in pomoč za pridobivanje sredstev za namestitev skupnih kotlovnic in omrežij.<br /> <br /> '''Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2)''' mora postati nacionalna prioriteta. Slovenske naravne danosti za druge oblike pridobivanja brezogljične energije so izjemno omejene, tam kjer potencial za druge vire obstaja pa investitorji pogosto naletijo na odpor lokalnega prebivalstva. JEK2, ob primerni transparentnosti in strokovnosti postopkov pri izvedbi projekta, je učinkovita in dolgoročna rešitev za slovensko energetiko. Pri tem ne smemo pozabiti na potrebo po izobraževanje jedrskih strokovnjakov in gradnjo novega testnega reaktorja, ki bo zamenjal starajoči se reaktor TRIGA.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.4_Dav%C4%8Dna_razbremenitev_dela_in_dvig_produktivnosti&diff=57 2026-01-04T16:10:14Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Po podatkih Banke Slovenije ima okrog 50 % prebivalstva v lasti le &#039;&#039;&#039;[točen odstotek]&#039;&#039;&#039; premoženja, kar je manj premoženja kot ga poseduje najbogatejših 10 % ljudi. Te velike razlike v naši družbi izvirajo predvsem iz nedostopnosti stanovanj in relativno nizkih plač velikega dela prebivalstva. Nekdo, ki se prebija iz meseca v mesec, ponavadi nima nikakršnih prihrankov, medtem ko sta finančno izhodišče in zmožnost ustvarjanja dodatnega premoženja za...«</p> <hr /> <div>Po podatkih Banke Slovenije ima okrog 50 % prebivalstva v lasti le '''[točen odstotek]''' premoženja, kar je manj premoženja kot ga poseduje najbogatejših 10 % ljudi.<br /> <br /> Te velike razlike v naši družbi izvirajo predvsem iz nedostopnosti stanovanj in relativno nizkih plač velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nekdo, ki se prebija iz meseca v mesec, ponavadi nima nikakršnih prihrankov, medtem ko sta finančno izhodišče in zmožnost ustvarjanja dodatnega premoženja za lastnike stanovanj in drugih oblik premoženja bolj enostavna.<br /> <br /> Stanovanjskega dela tega problema se bolj podrobno loteva naš stanovanjski program, treba pa je reševati tudi problem nizke realne rasti plač in njihove visoke obdavčitve.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> # '''Davčna razbremenitev dela'''<br /> <br /> ''''''<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.<br /> <br /> '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve iz trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignila življenjski standard velike večine ljudi.<br /> <br /> Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.<br /> <br /> # '''Dvig produktivnosti gospodarstva'''<br /> <br /> '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.<br /> <br /> Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o. '''po vzoru nemškega modela.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.<br /> <br /> '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček.<br /> <br /> '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''<br /> <br /> Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.3_Javni_prevoz_in_spopad_z_avto-centrizmom&diff=56 2026-01-04T16:09:59Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje. Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a kaj ko Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja. V letu 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež pot...«</p> <hr /> <div>Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.<br /> <br /> Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a kaj ko Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.<br /> <br /> V letu 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.<br /> <br /> Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.<br /> <br /> Javni potniški promet se vse bolj centralizira, lokalne skupnosti pa so izključene iz načrtovanja. Slovenske železnice po drugi strani sistematično prikrivajo odgovornost vodstva za železniške nesreče in slabo stanje železnic.<br /> <br /> Vse to pa spremljajo še podražitve, saj posamezna vožnja z vlakom ali avtobusom zdaj stane najmanj 1,50 EUR. S podražitvami javni potniški promet postaja še manj dostopen, kot je bil doslej.<br /> <br /> Naša mesta se tako še naprej dušijo v dimu in kupih pločevine, medtem ko ljudje izgubljajo ure in ure v zastojih, situacija pa se ne more izboljšati saj avtomobili in tovornjaki nimajo resne alternative.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa v državi ter tudi za mednarodne vozovnice.<br /> <br /> Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih.<br /> <br /> Uvedba možnosti vnaprejšnje rezervacije sedeža na avtobusih in vlakih.<br /> <br /> Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja.<br /> <br /> Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih.<br /> <br /> Spodbujali bomo večje medobčinske projekte na področju javnega prevoza, med drugim tudi gradnjo infrastrukture za tramvajske in hitre avtobusne linije.<br /> <br /> Posodobitev železniškega omrežja z elektrifikacijo prog in nadgradnjo na izmenični tok.<br /> <br /> Gradnja železniških obvozov okrog Ljubljane, saj je železniški nadvoz prek Dunajske ceste edina prometna žila med zahodnim in vzhodnim delom železniškega omrežja.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.2_Stanovanjska_kriza&diff=55 2026-01-04T16:09:26Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »Stanovanjsko kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Pomanjkanje stanovanjske gradnje in visoka rast cen nepremičnin ter najemnin, so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva. Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi z...«</p> <hr /> <div>Stanovanjsko kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m².<br /> <br /> Pomanjkanje stanovanjske gradnje in visoka rast cen nepremičnin ter najemnin, so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.<br /> <br /> Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi za demografsko sliko države. Človek, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvaril lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju lastne družine.<br /> <br /> Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključen generator naraščajoče neenakosti v naši družbi. Nekdo, ki ima v lasti več kot eno stanovanj, ki ga lahko oddaja v najem, uživa neprimerljivo višji življenjski standard, ki je primerljiv z najrazvitejšimi evropskimi državami.<br /> <br /> Najemniki, ki so ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, pa celo življenje ne ustvarijo veliko premoženja, saj jim rast najemnin izniči učinek naraščanja plač.<br /> <br /> Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala, pri tem pa investitorji plačujejo minimalne davke.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek.<br /> <br /> S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin.<br /> <br /> Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.<br /> <br /> ''''''<br /> <br /> Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, po pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.<br /> <br /> '''Gradili bomo stanovanja sofinancirana s strani državljanov'''. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-investitorji vstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po dokončani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.<br /> <br /> V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.1_Boj_proti_korupciji&diff=54 2026-01-04T16:08:31Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.<br /> <br /> Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.<br /> <br /> Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti, pa so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.<br /> <br /> Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.<br /> <br /> '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.<br /> <br /> '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''<br /> <br /> '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov bodo javni.<br /> <br /> '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''<br /> <br /> '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.<br /> <br /> '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.<br /> <br /> '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.<br /> <br /> Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.<br /> <br /> Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.<br /> <br /> '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''<br /> <br /> ''''''<br /> <br /> Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.<br /> <br /> '''Ključne dokumente''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.<br /> <br /> '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.<br /> <br /> Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja na uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''<br /> <br /> '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/1.1_Boj_proti_korupciji&diff=53 2026-01-04T16:08:01Z

<p>Bukiadmin: nova stran z vsebino: »{{Program2026 meni}} = 1.1. Boj proti korupciji = Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko. Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa o...«</p> <hr /> <div>{{Program2026 meni}}<br /> <br /> = 1.1. Boj proti korupciji =<br /> <br /> Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.<br /> <br /> Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.<br /> <br /> Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti, pa so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.<br /> <br /> Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.<br /> <br /> '''Predlagani ukrepi'''<br /> <br /> '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.<br /> <br /> '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.<br /> <br /> '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''<br /> <br /> '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov bodo javni.<br /> <br /> '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''<br /> <br /> '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.<br /> <br /> '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.<br /> <br /> '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.<br /> <br /> Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.<br /> <br /> Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.<br /> <br /> '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''<br /> <br /> ''''''<br /> <br /> Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.<br /> <br /> '''Ključne dokumente''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.<br /> <br /> '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.<br /> <br /> Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja na uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''<br /> <br /> '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.<br /> <br /> {{Program2026 meni}}</div>

Bukiadmin https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026&diff=52 2026-01-04T15:58:21Z

<p>Bukiadmin: </p> <hr /> <div>= Prednostna področja ukrepanja =<br /> <br /> Pirati svojo politiko gradimo na prepričanju, da mora država služiti ljudem in ne interesnim mrežam, kapitalskim elitam ali ozkim političnim krogom. Naše delovanje temelji na zaščiti človekovih pravic, zasebnosti, javnega dobra, svobode izražanja in dostopa do znanja. <br /> <br /> Zavzemamo se za odprto, pregledno in demokratično družbo, v kateri imajo državljanke in državljani dejanski nadzor nad oblastjo, ne pa obratno.<br /> <br /> Slovenija se danes sooča s prepletom kriz, ki imajo skupni imenovalec, to je odpoved delovanja države v javnem interesu. Korupcija, klientelizem in netransparentno upravljanje so postali stalnica. Brez zaupanja v delovanje države pa demokracija ne more delovati.<br /> <br /> Stanovanjska kriza razgalja globoko neenakost v naši družbi. Stanovanja niso več tretirana kot temeljna življenjska dobrina, temveč investicija. Nedostopnost stanovanj neposredno vpliva na demografijo, socialno varnost in prihodnost celotne države.<br /> <br /> Hkrati Slovenija vztraja pri zastarelih razvojnih modelih. Prometni sistem je avto-centričen, neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Javni potniški promet je drag, počasen in slabo upravljan, kar ljudi sili v odvisnost od avtomobila. Energetska politika pa je prepuščena tržnim špekulacijam, namesto da bi sledila ciljem stabilnosti in varnosti energetske oskrbe.<br /> <br /> Digitalna preobrazba, ki bi lahko okrepila demokracijo, učinkovitost države in pravice posameznika, se izvaja stihijsko in pogosto v škodo zasebnosti. Množični nadzor, zbiranje podatkov in uvajanje netransparentnih tehnoloških rešitev ogrožajo temeljne svoboščine. <br /> <br /> Demokratični sistem pa se zapira. Volilna pravila utrjujejo položaj velikih strank, politične funkcije se koncentrirajo v rokah istih posameznikov, možnosti neposrednega odločanja pa se omejujejo. Ljudje imajo vse manj občutka, da lahko vplivajo na skupne odločitve.<br /> <br /> Piratska stranka odgovarja na te izzive s programom, ki v ospredje postavlja javni interes, transparentnost, socialno pravičnost, digitalne pravice in neposredno demokracijo. <br /> <br /> Verjamemo, da je mogoče z odločnimi, premišljenimi in pogumnimi ukrepi ponovno zgraditi državo, ki bo delovala v interesu večine.<br /> <br /> Usmerimo Slovenijo v smer, kjer razvoj, tehnologija in politika služijo ljudem.</div>

Bukiadmin