Piratpedija - Prispevki uporabnika [sl]

Program 2026/2.12 Zunanje in evropske zadeve

2026-03-11T12:12:42Z

Cr00k:

===Krovna načela zunanje politika===

Zunanja politika Slovenije se mora ostreje zavzemati za spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic in ozemeljske integritete suverenih držav. Pri tem moramo imeti enaka merila za vse. Zahtevati moramo odgovornost tudi in sploh takrat ko kršitve izvajajo države, ki jih smatramo za naše zaveznice.

Ne smemo ostati tihi opazovalci sveta. Biti moramo aktivna država, ki bo branila temeljne vrednote na katerih stoji mednarodni pravni red.

----

=== 1. Bosna in Hercegovina===

Stabilnost Zahodnega Balkana je odvisna predvsem od stabilnosti razmer v Bosni in Hercegovini, ki pa je daleč od zagotovljene. Disfunkcionalnost državnih institucij, ki izvira iz neučinkovite fragmentacije države in njenih entitet, zavira napredek države in spodbuja nezaupanje ljudi v njeno delovanje.

Slovenija se mora zavzeti za sprejem BiH v Evropsko unijo. Z reformami, ki jih zahteva evropska integracija, se lahko ta država okrepi in svojim prebivalcem zagotovi boljši življenjski standard, kar je daleč najboljše zagotovili k trajnemu miru in stabilnosti.

=== 2. Palestina===

Podpiramo priznanje in podporo neodvisni palestinski državi. Zahtevati moramo obnovo Gaze, omejitev širjenja nezakonitih naselbin na Zahodnem Bregu.

Zavračamo politiko kolektivnega kaznovanja vseh Palestincev, ki jo izvaja Izrael. Vojnim zločincem je potrebno soditi pred mednarodnim sodiščem.

=== 3. Ukrajina===

Slovenija mora ostati trdna zaveznica Ukrajine in zagovarjati njeno suverenost in ozemeljsko celovitost. Zavzemali se bomo za enotnost Evropske unije pri dolgoročni podpori Ukrajini, pri njeni obnovi in zagotavljanju varnostnih garancij, ki bodo pomagale ohraniti trajen mir.

=== 4. Mjanmar===

V Mjanmaru smo priča humanitarni katastrofi, ki je ne smemo prezreti samo zato, ker je od nas geografsko daleč. Slovenija se mora zavzeti za okrepljen mednarodni pritisk za zaščito civilistov in zagotavljanje humanitarne pomoči ter politične razrešitve konflikta.

=== 5. Sirija, Sahel, migracije===

Varnostna situacija v Evropi je neposredno povezana z (ne)stabilnostjo sosednjih regij. Razpadajoče države, ki svoje prebivalstvo ohranjajo v ciklu revščine, imajo negativne vplive tudi na nas in jih ne moremo kar ignorirati.

Zagovarjali bomo celovit pristop, ki bo vseboval humanitarno pomoč in razvojno sodelovanje z afriškimi državami in državami Bližnjega vzhoda.

[[Program 2026/2.11 Znanost in inovacije|Nazaj <<]]|

Program 2026/2.11 Znanost in inovacije

2026-03-11T12:12:13Z

Cr00k:

Znanost predstavlja ključno orodje dolgoročnega razvoja družbe in gospodarstva. Družbe, ki ustrezno vlagajo v znanstveni kader, so dokazano bolj odporne, inovativne in demokratične

Še posebej pereč problem je obstoječi sistem intelektualne lastnine, ki korporacijam omogoča kopičenje znanja in dobičkov, čeprav so sredstva za tovrstne raziskave pogosto javnega izvora.

Vrednotenje raziskovalnega dela v Sloveniji še vedno temelji na zastarelih kvantitativnih kazalnikih, ki niso ustrezen indikator dejanske kakovosti, družbene relevantnosti ali dolgoročnega vpliva posameznih raziskav.

Pirati zagovarjamo odprto, neodvisno in dostopno znanost, ki bo delovala v korist celotne družbe.

----

===Predlagani ukrepi:===

*Poskrbeli bomo za večjo transparentnost delovanja znanosti in uvedli mehanizme za opozarjanje na kršitve pravil.

*Preprečili in sankcionirali bomo goljufanje pri avtorstvu raziskav in v procesu objavljanja znanstvenih izsledkov.

*Preganjali bomo neformalno kulturo skrivanja, pometanja pod preprogo in toleriranja deviacij od raziskovalne etike.

*Z namenom preprečevanja zgornjih zlorab in za vzpodbujanje posameznikov, da opozarjajo nanje, bomo uvedli sistem za zaščito žvižgačev.

*Poskrbeli bomo za zdravo delovno okolje znanstvenikov, predvsem glede mobinga, šikaniranja, nadlegovanja in izkoriščanja tujih zaslug.

*Poskrbeli bomo za prosto izmenjavo in prenos znanja, zlasti za namene preverjanja, nadaljnjih raziskav in izobraževanja.

*Skladno z našo zavezo do proste izmenjave in prenosa znanja bodo vse raziskave in raziskovalni rezultati, ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, javnosti prosto dostopni.

*Založniškim lobijem bomo preprečili okoriščanje z delom znanstvenikov in zlorabljanje javnih sredstev za zasebne dobičke.

*Povečali bomo vlaganje v tehnološki razvoj, najprej na 50 % sredstev nad evropskim povprečjem vloženega deleža BDP, končni cilj pa je, da vlaganje v znanost doseže dvakratnik evropskega povprečja.

*Spodbujali bomo slovensko vesoljsko industrijo in poskrbeli za ureditev relevantne zakonodaje in pridružitev Slovenije vsem potrebnim mednarodnim aktom, ki bodo omogočili razvoj in razcvet slovenske vesoljske industrije. Panogo vesoljske industrije bomo umestili med prednostne razvojne panoge v razvojni strategiji.

*Zmanjšali bomo neenakost v slovenskem sistemu vrednotenja znanosti zaradi zastarelih algoritmov, zato bomo poleg člankov v revijah, trenutnih glavnih kazalcev raziskovalne uspešnosti, v ocenjevanje vključili izdajanje učbenikov, komuniciranje znanosti, vzpostavitev mednarodnih standardov, pa tudi delo na širšem področju družbenih dejavnosti.

*Zmanjšali bomo neenakost v slovenskem sistemu financiranja znanosti in zaradi konflikta interesov onemogočili, da raziskovalne organizacije, katerih člani hkrati zasedajo odločevalska mesta Javne agencije za raziskovalno dejavnost, lahko kandidirajo za javna sredstva na razpisih.

*V podporo boju proti lažnim novicam in znanosti bomo sistemsko uredili komuniciranje znanosti z javnostjo po zgledu držav, kjer je to že urejeno.

[[Program 2026/2.10 Pravosodje|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.12 Zunanje in evropske zadeve|>> Naprej]]

Program 2026/2.10 Pravosodje

2026-03-11T12:11:16Z

Cr00k:

== Pravna država ==
Udejanjanje pravne države je eden glavnih ciljev naše politike in princip, ki usmerja naše delovanje

Pravno državo oziroma »vladavino prava« razumemo kot izvajanje državne oblasti na podlagi zakonov, skladnih z ustavo, z namenom zagotavljanja svobode, pravičnosti in pravne varnosti ljudi. Uresničevanje načel in institutov pravne države varuje posameznika in družbo pred samovoljo oblasti in v medsebojnih sporih.
----

=== Predlagani ukrepi ===

* Zdrs pravne države, kot ga v zadnjih letih zaznavamo v nekaterih članicah Evropske unije, se ne sme udejanjiti v Sloveniji. Z njim bi bila povzročena velika škoda svobodi in kvaliteti življenja ljudi, pot nazaj k vzpostavitvi prejšnjih standardov pa težka in nepredvidljiva.

* Slovenija je parlamentarna demokracija, zato bomo dosledno zagovarjali neodvisnost vseh vej oblasti, ki morajo delovati v okviru svojih pristojnosti.

* Prepoznavamo, da so za delovanje pravne države izrednega pomena nadzorne institucije.

* Te institucije lahko dobro izpolnjujejo svojo vlogo le, če je zagotovljena njihova popolna neodvisnost od državnih organov, katere nadzorujejo. Za ta namen je treba prenoviti trenutni sistem imenovanja vodilnih v teh institucijah, po katerem so kandidati predlagani s strani predsednika republike in nato izvoljeni s strani Državnega zbora.

* V sistem izbire vodilnih je treba vključiti neodvisno strokovno sfero (predlaganje kandidatov s strani neodvisnih multidisciplinarnih komisij) in ljudstvo (izbira med kandidati na splošnih volitvah). O podobnih spremembah bi veljalo razmisliti tudi v primeru imenovanja sodnikov Ustavnega sodišča, najpomembnejše institucije z nadzorno funkcijo v državi.

* Odločno se bomo zoperstavili tudi vsem poskusom rušenja neodvisnosti sodstva in se zavzemali za dosledno in pravočasno izvrševanje odločb Ustavnega sodišča.

* '''Okrepili bomo demokratičnost, transparentnost in strokovnost zakonodajnih postopkov. '''Za dvig standardov pravne države je treba izboljšati tudi kulturo in prakso sprejemanja predpisov v Državnem zboru. Zakonodajni postopek je premalo transparenten, strokovna in splošna javnost je vanj pogosto vključena le formalno, medtem ko ji dejansko sodelovanje ni omogočeno. Predlogi predpisov so pomanjkljivo obrazloženi, med drugim pogosto ne vključujejo ustavnopravne utemeljitve vseh posegov v človekove pravice in ocene drugih posledic predpisa (na okolje, gospodarstvo itd.). Prepogosto se zlorablja sprejemanje zakonov po hitrem postopku kot tudi prepoved referendumskega odločanja o zakonu.

* '''Pirati si zavzemamo za dosledno spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti''', ki jo je državni zbor sprejel že leta 2009. Resolucija vsebuje konkretna pravila in smernice za zagotavljanje visoke ravni spoštovanja načel demokracije in pravne države pri sprejemanju predpisov, vendar za zdaj v praksi ostaja pretežno neuresničena.

* '''Varovali bomo neodvisnost medijev, zaščitili žvižgače in okrepili civilno družbo. '''Potrebno je potegniti jasno ločnico med javnimi mediji in propagandnimi partijskimi oglaševalci. Pirati si zavzemamo tudi za spremembo medijske zakonodaje, ki bo to uredila in za zakonsko opredeljeno zaščito žvižgačev. Z ustrezno zakonodajo pa je potrebno zagotoviti tudi zaščito predstavnikov civilne družbe, novinarjev in drugih akterjev pred strateškimi tožbami proti javni udeležbi (SLAPP). (Glej tudi programski točki “Medijska reforma” in “Zaščita žvižgačev”).

== Revizija zakonitosti in nastale škode zaradi preteklih spornih zakonov ==
Slovenija potrebuje resno in neodvisno revizijo spornih zakonov in paketov iz preteklosti, ki so pustili dolgotrajne posledice za ljudi, javne institucije in zaupanje v državo. Zavzemamo se za pregled zakonitosti, učinkov in nastale škode pri ključnih primerih (npr. Jazbinškov zakon, ZUJF, ZViS, RTV zakon 2006 ter protikoronski paketi 2020–2022), pri čemer mora biti jasno, kdo je imel korist in kdo je nosil breme. Namen ni politično maščevanje, ampak transparentno razčiščevanje odgovornosti, poprava krivic in postavitev standarda, da se država ne sme več graditi na “izrednih ukrepih brez posledic”.

== Snacija škode izbrisanih ==
25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov bivših republik SFRJ, med njimi tudi več kot 5.000 mladoletnih, je bilo leta 1992 izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Izbrisani o izgubi svojega statusa niso bili obveščeni, o tem so postopoma izvedeli individualno, zadeva je ostala pometena pod preprogo kar sedem let.
Posledice izbrisa – izgube zaposlitev, prenehanje delovne dobe, izguba pravice do zasluženih pokojnin, ločitev družin ter otrok od staršev, itd. – so predstavljale kršitev človekovih pravic, kar je leta 2012 potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Do danes so sramotno nizke odškodnine v višini 50 € za vsak mesec izbrisa bile izplačane približno 5.600 osebam. Razsodba sodišča EU je dosodila kar petkrat višje odškodnine, vendar se je izbrisane zaradi gospodarske krize in varčevanja takrat znova pometlo pod preprogo. Po 30-ih letih od izbrisa na pravico še vedno čaka 20.000 oseb, mnogi še danes nimajo dokončno urejenega statusa.
----

=== Predlagani ukrepi ===

* Pripravili bomo zakon, ki bo urejal izplačilo odškodnine izbrisanim na sistemski ravni in v skladu z odločbo sodišča EU

* Preiskali bomo politično odgovornost vpletenih ter na podlagi rezultatov ugotovili, kje na sistemski ravni ni ustreznih varovalk, ki bi preprečile ponovitev takih nezakonitih stanj v prihodnje.

[[Program 2026/2.9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.11 Znanost in inovacije|>> Naprej]]

Program 2026/2.9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

2026-03-11T12:10:21Z

Cr00k:

Slovenija se vse pogosteje sooča z naravnimi in drugimi nesrečami. Posledice nesreč so zaradi podnebnih sprememb, nepremišljenega prostorskega načrtovanja in staranja infrastrukture vse hujše.

Temelj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji predstavljajo prostovoljci. Prostovoljni gasilci, gorski reševalci, jamarji, potapljači, vodniki reševalnih psov in številni drugi s svojim znanjem rešujejo življenja. Skupaj s poklicnimi gasilci, reševalci in drugimi službami tvorijo hrbtenico nacionalne odpornosti.

Pravna ureditev, ki sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavlja visoko stopnjo avtonomije, je načeloma ustrezna, vendar v praksi ni v celoti udejanjena. Podsistem zaščite in reševanja je obravnavan kot podaljšek obrambnega sistema, ne pa kot enakovreden in samostojen steber varnosti države.

Operativni delavci in prostovoljci se v obstoječem sistemu soočajo s slabimi delovnimi pogoji, administrativnimi ovirami in neenakopravnim statusom. Posebej problematičen je položaj zaposlenih v klicnih centrih 112 in drugih dežurnih službah, ki kljub izjemni odgovornosti in obremenitvam nimajo primerljivega statusa z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju.

Pirati zagovarjamo avtonomijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta mora temeljiti na spoštovanju prostovoljstva ter na ustreznem plačilu zaposlenih glede na njihovo obremenitev in odgovornost.

----

===Predlagani ukrepi===

*'''Zavzemamo se za preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za obrambo in zaščito''' ter za zagotovitev enakopravnega in avtonomnega delovanja sistema zaščite in reševanja.

*'''Izvedli bomo spremembe Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami''', s katerimi bomo vsem operativnim delavcem na tem področju, zlasti poklicnim pripadnikom reševalnih enot in služb, zagotovili pošteno in primerljivo plačilo glede na odgovornost, tveganje in obremenitve.

*'''Izboljšali bomo status zaposlenih v klicnih centrih 112 in drugih dežurnih službah.''' Odpravili bomo zakonske in administrativne pomanjkljivosti, ki jih že leta postavljajo v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javni upravi.

*'''Okrepili bomo vlogo tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev in drugih reševalcev v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.''' Uzakonili bomo davčne in druge stimulacije za prostovoljne gasilce in reševalce, pri čemer bodo te spodbude vezane tudi na dejansko udeležbo v intervencijah in usposabljanjih.

*'''Izvedli bomo reorganizacijo Centrov za obveščanje v skladu z že sprejeto [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO159 resolucijo].'''

[[Program 2026/2.8 Obramba|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.10 Pravosodje|>> Naprej]]

Program 2026/2.8 Obramba

2026-03-11T12:09:38Z

Cr00k:

Mednarodno varnostno okolje se iz leta v leto poslabšuje, saj spremljamo rast tako konvencionalnih oboroženih konfliktov kot tudi hibridnih groženj in kibernetskih napadov. Mednarodno pravo je na največji preizkušnji v zadnjih desetletjih.

Evropska unija in Slovenija se morata na spreminjajoče se razmere pripraviti. Povečanje obrambnih zmogljivosti Slovenije in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi državami na področju kolektivne obrambe sta nujna za ohranitev naše suverenosti in varnosti.

Slovenski obrambni sistem je bil v preteklih desetletjih zanemarjan, sredstva, ki pa so bila na voljo, pa so se v številnih primerih porabila neučinkovito in brez vsakršnega zunanjega nadzora.

Zato je ključnega pomena, da država ne sledi logiki nekritičnega oboroževanja in netransparentnega trošenja denarja za posle, ki bolj kot strategiji obrambe sledijo logiki koristi posameznikov, ki za nakupe lobirajo.

Poleg transparentnosti je poseben poudarek treba dati tudi krepitvi drugih vidikov nacionalne varnosti. Sodobni konflikti vse pogosteje potekajo v kibernetskem prostoru, prek napadov na kritično infrastrukturo in civilne sisteme.

----

===Predlagani ukrepi:===

*Okrepili bomo razvoj kibernetske obrambe in zagotovili digitalno suverenost države. Naš cilj bo razvoj lastnih neodvisnih informacijskih sistemov, ki bodo okrepili varnost kritične infrastrukture.

*S plačno reformo bomo zagotovili dvig plač informacijsko-tehnološkega kadra v javnem sektorju. Na tak način bomo zagotovili ustrezen kader, ki je ključnega pomena za zagotavljanje kibernetske varnosti.

*Sredstva bomo namenili tudi v krepitev splošne nacionalne odpornosti. Obrambni sistem bo tesno povezan s sistemom za odzivanje na naravne in druge nesreče, ob spoštovanju avtonomije obeh področij.

*Spodbujali bomo razvoj domačih proizvodnih in razvojnih zmogljivosti na obrambnem področju.

*Nasprotovali bomo ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka in naborniškega sistema. Za popolnitev kadra na področju obrambe bomo poskrbeli z zagotavljanjem boljših delovnih pogojev in kadrovskih stanovanj.

*Zavzemali se bomo za popolno transparentnost naložb v obrambno industrijo. Projekti, kot je vojaški holding DOVOS, v svoji trenutni obliki ne zagotavljajo zadostne transparentnosti.

*Na evropski ravni se bomo zavzemali za oblikovanje skupnih obrambnih zmogljivosti Evropske unije.

[[Program 2026/2.7 Notranje zadeve|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami|>> Naprej]]

Program 2026/2.7 Notranje zadeve

2026-03-11T12:08:48Z

Cr00k:

Vlada si je s podreditvijo policije nakopičila toliko moči, da lahko posega v druge veje oblasti.

Z nadzorom nad delom policije lahko vlada zavira delo pravosodja, ustrahuje politične nasprotnike, po svoje interpretira zakone ter se odreši kakršnekoli kazni za zlorabo oblasti.

Policija je organ, ki bi moral v prvi vrsti služiti državljanom in zagotavljati njihovo varnost.
----

=== Predlagani ukrepi: ===

* Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti katerikoli stranki.

* Imenovanje generalnega direktorja policije in izvajanje nadzora nad delom organa bomo prestavili v pristojnost posebnemu policijskemu svetu, v katerem bodo 4 člane izvolili neposredno državljani, 3 bo imenoval državni zbor, 5 članov bodo imenovali zaposleni na policiji, 3 pa bo imenoval sodni svet.

* Za policiste na terenu bomo uvedli obvezno nošenje kamer. Vsaka interakcija policistov z državljani bo morala biti posneta.

* Posnetki policijskih kamer bodo po primerni predelavi z namenom zaščite zasebnosti posnetih oseb in ob strinjanju vseh posnetih oseb lahko postali javno dostopen podatek. Za zagotavljanje dostopnosti posnetkov bomo vzpostavili poseben spletni portal.

* Prepovedali bomo vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora.

* Zbiranje osebnih podatkov s strani policistov bomo omejili, obstoječe baze podatkov pa zavarovali pred zlorabo v drugačne namene od prvotnih, za katere so bili zbrani.

* Vzpostavili bomo rajonsko delo policije, ki prinaša večjo vpetost v lokalno okolje.

== Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev ==

* Omilili bomo pogoje za vzporedno vožnjo kolesarjev, saj je taka skupina hitreje in varneje prehitevana.

* Spremenili bomo zakonodajo, ki kolesarje kaznuje enako kot voznike motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom; preverjala se bo predvsem zmožnost varne vožnje, ob kršitvah pa bo kazen največ 200 €.

* Odpravili bomo prakso kaznovanja kolesarjev, ki se poškodujejo kot samoudeleženci v prometni nesreči. Policija v takih primerih ne bo izrekala glob.

* Vožnja brez luči bo kaznovana z globo do 40 EUR, v zameno pa bo kolesarju policija dala komplet snemljivih luči tako da bo lahko varno nadaljeval svojo pot.

=== Drugi, povezani ukrepi: ===

* Kazni za prekrške bomo naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju.

* Legalizacija konoplje, dekriminalizacija psihadelikov, olajšanje dostopa v znanstvene namene

[[Program 2026/2.6 Kultura in mediji|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.8 Obramba|>> Naprej]]

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-03-11T12:06:37Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

----

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

'''Knjižnice, knjige in založništvo'''
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi'''
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti'''
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

'''2. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.'''
*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
*ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
*dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
*ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
*krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
*ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
*dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

'''3. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)'''
*proti proračunskim rezom v kulturo.
*2% proračuna države se nameni za kulturo.
*jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
*davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
*kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
*spodbudami za zasebne investitorje,
*razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
*sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
*povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
*nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
*nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
*samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
*krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
*povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
*sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
*uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
*kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
*krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

'''4. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki'''
*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
*Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
*Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
*Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
*spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
*Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

'''5. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih'''
*nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
*zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
*dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
*razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
*zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
*nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
*osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
*povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
*ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

'''6. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture'''
*krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
*razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
*izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
*zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
*dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

'''7. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi'''
*vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
*ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
*vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
*ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
*aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
*priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

'''8. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo'''
*uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
*vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
*debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
*debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
*dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
*učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
*podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
*sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
*krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

'''9. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami'''
*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

----

===PRENOVA MEDIJSKE ZAKONODAJE===

'''1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij'''
*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.
*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.
*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.
*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.
*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.
*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

'''2. STA kot javni in ne vladni servis'''
*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.
*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.
*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

'''3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja'''
*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.
*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.
*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

'''4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili'''
*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.
*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.
*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.
*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.
*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

'''5. Omejitev zaklepanja člankov'''
*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

'''6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava'''
*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

'''7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba)'''
*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

[[Program 2026/2.5 Informacijska družba|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.7 Notranje zadeve|>> Naprej]]

Program 2026/2.5 Informacijska družba

2026-03-11T12:05:05Z

Cr00k:

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bomo preoblikovali v novo '''Ministrstvo za informacijsko družbo''', ki bo zadolženo za prehod v informacijsko družbo in razvoj le te. Glavni smoter ministrstva bo reguliranje prehoda v informacijsko družbo. Poleg tega bomo z njim zagotovili profesionalizacijo in debirokratizacijo državne informatike ter zagotovili digitalno suverenost državnih informacijskih sistemov.

----

===Predlagani ukrepi:===

*'''Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.'''
:Razpršenost posameznih razvojnih politik v povezavi z digitalizacijo različnih sektorjev je dokazano neučinkovit pristop. Predlagano ministrstvo bo imelo močno vlogo v vladi in bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh aspektih, tako v šolstvu, gospodarstvu, sociali, kot v javnem sektorju.

:V splošnem predlagamo delitev na tri dele:
:*'''Urad za digitalno transformacijo državnih storitev'''
:*'''Urad za regulacijo informacijske družbe,''' kar pokriva regulacijo zasebnih entitet, anti-monopolno regulacijo, ipd.
:*'''Urad za odprto infrastrukturo informacijske družbe,''' katerega naloga je zagotoviti čim več odprte infrastrukture s katero lahko informacijska družba cveti.

*'''Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju'''
:Predlagamo centraliziranje strokovnih služb na področju informatike in komunikacije organov nacionalne varnosti, izjema bi bile strokovne službe Slovenske vojske. Trenutna razdrobljenost služb in strokovnjakov bistveno zmanjšuje njihovo učinkovitost.

*'''Povečevanje kibernetske varnosti'''
:V okviru nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, bomo močno okrepili pooblastila za proaktivni boj s kibernetskimi grožnjami.

*'''Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.'''
:Z izboljšanimi in enotnimi pravili bomo uveljavili najboljše prakse globalne IT panoge.

*'''Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju'''
:Javni sektor mora izbirati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo t.i. načelo open-source by default, kar pomeni, da je koda javno financiranih digitalnih rešitev javno dostopna.

*'''Redefinicija "socialnih omrežij"'''
:Zavzemamo se za razjasnitev definicije „družbenega omrežja“, s tem da vpeljemo termin „omrežje za pospeševanje prodaje“. Z novo definicijo bomo tovrstna omrežja ustrezno nadzorovali in regulirali.

*'''Odprtost algoritmov'''
:Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi posegajo v njihovo življenje. Vsak dan se soočamo s prilagojenimi oglasi, priporočili in z za nas posebej prilagojeno vsebino. Ob tem je nujno, da uporabniki dobimo vpogled in nadzor nad delovanjem algoritmov. Uporabnik mora biti upravičen do jasne razlage, zakaj mu algoritem namenja določene objave in imeti tudi pravico, da določene mehanizme prilagajanja vsebine enostavno zavrne.

*'''Obvezna interoperabilnost'''
:Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev z namenom, da uporabnik lahko prenaša svoje podatke med različnimi sistemi. Tako lahko posameznik izbere storitev, ki mu najbolj ustreza, ne zgolj tisto, ki jo uporablja največ ljudi.

*'''Spodbujanje odprtih formatov (anti-adobe formati, PDF in e-knjiga)'''
:Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte formate, ki jih lahko uporablja vsak, ne samo naročniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so npr. PDF/PDA, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. S tem bodo vsebine ostale dostopne trajno, brez odvisnosti od enega podjetja.

*'''Posodabljanje obrazcev ([https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=ugotovitev_rezidentstvo_fo primer FURS z word dokumenti])'''
:Digitalna država ni skeniran PDF dokument objavljen nekje na internetu, ampak storitev, katere namen je prihraniti čas tako uporabniku kot državnim organom. Obrazci za poslovanje z državo bodo narejeni po meri uporabnika in dostopni na enotnem portalu.

*'''Javno dostopen portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrivale učni načrt OŠ in SŠ'''
:Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki bo vsebovala prosto dostopne učne načrte za osnovne in srednje šole. Te vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in primerne za samostojno učenje ali podporo učiteljem.

[[Program 2026/2.4 Javna uprava in regije|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.6 Kultura in mediji|>> Naprej]]

Program 2026/2.4 Javna uprava in regije

2026-03-11T12:04:10Z

Cr00k:

Javna uprava mora delovati hitro in predvidljivo s ciljem zagotavljanja učinkovitega javnega servisa za ljudi in podjetja. Preveč časa in sredstev je izgubljenih v postopkih, ki so povsem nepotrebno kompleksni.

Nujne zadeve, ki so osrednjega pomena za življenja ljudi, je potrebno obravnavati prednostno in poskrbeti, da so gradbena, vozniška in druga dovoljenja izdana v razumnem roku.

Država in njene institucije morajo delovati bolj decentralizirano, s poudarkom na njihovi regionalizaciji in večji dostopnosti osnovnih storitev.

----

===Predlagani ukrepi:===

*'''Uvedba regij'''

Ustanovitev regij je ključni ukrep za učinkovito decentralizacijo Slovenije. Številne institucije, ki delujejo na državni ravni, se morajo odpovedati delu svojih pristojnosti in jih prenesti na regije, prav tako pa se morajo nekaterim svojim pristojnosti odpovedati tudi občine in na njih prenesti zadeve, ki jih je bolj smiselno upravljati na regionalnem nivoju.

Regije morajo imeti pravico do lastne davčne politike, do samostojnega urejanja prostora, prometa, zdravstva in usklajevanja investicij z državo.

*'''Skrajšanje čakalnih dob za storitve javne uprave'''

Zavzemali se bomo za digitalizacijo čim večjega dela postopkov, ki jih izvajajo upravne enote. Zagotovili bomo transparentnost njihovega delovanja, da bo lahko uporabnik na enem mestu dostopal do informacij o čakalnih vrstah za posamezni tip postopka.

*'''Pospešitev postopkov za gradbena in druga dovoljenja'''

Digitalizirali bomo postopke in uvedli enotno točko za oddajo vlog in spremljanje njihovega statusa v realnem času.

*'''Razbremenitev sistema za vozniške izpite'''

Uvedli bomo boljše načrtovanje in razporejanje terminov skupaj s preglednostjo prostih kapacitet po celotni državi.

*'''Ukinitev naslova na osebnem dokumentu'''

Sistem prijavljanja stalnega ali začasnega prebivališča je neučinkovit. Ljudem, ki se pogosteje selijo ali imajo druge nestandardne življenjske okoliščine, birokracija dodatno otežuje življenja.

Poenostavili bomo postopek prijave začasnega ali stalnega prebivališča, ter odpravili zakonsko določbo, da mora biti naslov obvezen osebni podatek na fizičnem dokumentu.

*'''Decentralizacija javnih institucij'''

Zavzemamo se za decentralizacijo državnih služb in institucij. Vladi bomo predlagali selitev večjega števila ministrstev iz Ljubljane v druge mestne občine.

[[Program 2026/2.3 Infrastruktura|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.5 Informacijska družba|>> Naprej]]

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-03-11T12:03:24Z

Cr00k:

==ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET==

Slovenija je trenutno ena od najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, promet pa predstavlja tudi enega od največjih virov emisij in onesnaženja. Infrastruktura železnic je zastarela, delež drugih oblik trajnostne mobilnosti pa ne narašča dovolj hitro. Pirati bomo prioritizirali investicije v sodobno trajnostno mobilnost.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

:Nadgradnja na izmenični tok je temelj moderne železnice, saj omogoča boljšo zmogljivost in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. Če želimo, da ljudje izberejo vlak namesto avta, potrebujemo stabilno in kakovostno infrastrukturo.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

:Tivolski lok bi olajšal pretočnost železniškega prometa med primorsko in gorenjsko železnico. Trenutno morajo vsi vlaki zapeljati proti glavni železniški postaji v Ljubljani in se od tam usmeriti na gorenjsko progo. Tivolski lok bi vlakom iz Primorske omogočil hitro nadaljevanje poti po gorenjski progi.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

:Pirati bomo podprli investicije v elektrifikacijo vseh obstoječih prog. Nedopustno je, da v letu 2026 po naših tirih še naprej redno vozijo dizelske lokomotive.

* '''Uvedba enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

:Nakup vozovnice mora biti preprost postopek. Vse oblike vozovnic skupaj z voznimi redi je potrebno zagotoviti na enotnem portalu.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

:Uporabniki javnega prevoza morajo imeti dostop do informacij v realnem času, da lahko dejansko učinkovito izkoristijo storitev, za katero so plačali. Odprtost podatkov zagotavlja preglednost, lažje načrtovanje in možnost razvoja uporabnih aplikacij.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

:Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in ugodnejši od avtomobila, še posebej za ljudi, ki ga potrebujejo za vsakodnevno pot v šolo ali službo. V ta namen bomo prepolovili ceno letnih kart.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

:Trenutno je trg avtobusnih prevozov organiziran v strukturo oligopola, ki koristi le dobičku peščice podjetij. Avtobusni prevoz mora biti organiziran v interesu uporabnikov. Škodljiva javno-zasebna partnerstva je potrebno prekiniti.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

:Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo prevoz. Z regionalizacijo pristojnosti bo javni avtobusni prevoz postal bolj fleksibilen in prijazen uporabnikom.

==KOLESARSKA INFRASTRUKTURA==

Ker se Slovenija uveljavlja kot kolesarska velesila, naj sledi tudi globalnim trendom razvoja kolesarske infrastrukture in zakonodaje. Pirati predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva in večjo uvidevnost do kolesarjev.

Kombiniranje vožnje s kolesom in z vlakom predstavlja velik potencial, saj boljša integracija teh dveh oblik trajnostne mobilnosti dokazano povečuje rabo obeh načinov transporta.

Kazni za kolesarje morajo postati manj rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo za to prejme globo, kar je povsem nerazumno. Policijski postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola pa nosijo stroge kazni skoraj tako visoke kot pri motoriziranih voznikih, čeprav je ogrožanje drugih udeležencev v prometu pri kolesarjih znatno manjše.

----

===Predlagani ukrepi===

*Zagotovili bomo zakonsko podlago in finančna sredstva za gradnjo kolesarskih supercest med občinami in naselji namenjenih tako kolesarskemu transportu (vožnja na delovno mesto, obisk naselij, nakupovanje, itd.) kot športu in rekreaciji.

*V naseljih bomo na kolesarske superceste priključili mrežo kolesarskih stez, urejenih v skladu z najnovejšimi standardi iz kolesarsko razvitih držav.

*Zagotovili bomo subvencije za nakup prvega kolesa in državno poroštvo za nakup kolesa z brezobrestnimi krediti.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo sprejeli zakonodajo, ki bo upravam narodnih parkov omogočila samostojno odločanje o ureditvi vožnje na področju njihovih parkov.

*S spremembo zakonodaje bomo, ob primerni vidljivosti in razmerah, dovolili vzporedno vožnjo kolesarjev. Skupino več kolesarjev se da mnogo hitreje in varneje prehiteti, če vozijo vzporedno, kot pa če bi vozili drug za drugim.

*Spremenili bomo zakonodajo, ki kazni za kolesarje, ki ogrožajo zgolj sebe, enači s kaznimi za motorna vozila. Policija kolesarjev ne bo testirala za vožnjo pod vplivom, temveč le ugotavljala zmožnost varne vožnje. V primeru nezmožnosti vožnje v ravni črti in po zakonih bo izrekla mandatno kazen v višini 200 €.

*Zakonsko bomo drugače uredili kaznovanje za vožnjo kolesa brez luči. Kolesar, kaznovan za vožnjo brez luči, bo poleg kazni prejel tudi kolesarske luči, s katerimi bo lahko nato varno in zakonito nadaljeval svojo pot.

*V skladu z EU Uredbo o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu bomo z zakonom predpisali, da bodo morali vsi novi ali prenovljeni potniški vlaki imeti prostor namenjen prevozu najmanj štirih koles.

==ENERGETSKA INFRASTRUKTURA==

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizko-ogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

:Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

:Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

:Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

:Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

[[Program 2026/2.2 Finance in gospodarstvo|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.4 Javna uprava in regije|>> Naprej]]

Program 2026/2.2 Finance in gospodarstvo

2026-03-11T12:02:36Z

Cr00k:

Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano, a je zaradi nizke stopnje investicij ujeto v funkcijo podizvajalca za uspešnejša evropska gospodarstva.

Zlasti manjša podjetja imajo velike težave s preobsežno birokracijo, pogoste spremembe ključnih regulacij s strani države pa njihovo poslovanje spravlja v nepredvidljiv položaj, kar otežuje dolgoročno načrtovanje in investiranje.

Tudi davčno okolje je nestimulativno, saj je delo relativno visoko obdavčeno, premoženje pa relativno nizko.

Uveljavljanje davčnih olajšav je prekompleksno, kar podjetja postavlja v neenak položaj glede na njihovo velikost. Kdor si lahko privošči kader za urejanje birokracije, je lahko deležen večjih davčnih ugodnosti in posledično plača manj davka, za male podjetnike pa so takšni postopki predragi. Podobno velja za državne subvencije.

Naš cilj je doseči realno gospodarsko rast, ki bo temeljila na inoviranju ter višji dodani vrednosti. To bomo dosegli s spodbujanjem investicij, poenostavitvijo davčnega poročanja in z uveljavitvijo bolj poštenih pogojev za pridobivanje državnih subvencij ter s spremembo sistema uveljavljanja davčnih olajšav za podjetja.

----

===Predlagani ukrepi:===

====GOSPODARSTVO====

*'''Uravnotežitev prispevkov samostojnih podjetnikov glede na dohodek'''
:Prispevki za s.p. so postavljeni kot ovira za podjetnike začetnike, saj temeljijo na izhodišču, da ima podjetnik že od prej zagotovljen dohodek, ki bo zadoščal za financiranje fiksnega zneska prispevkov za obvezna socialna zavarovanja.

:Uvedli bomo boljši progresiven model, kjer bo višina prispevkov odvisna od dejanskega dohodka podjetnika, kar bo omogočilo varen začetek poslovanja za začetnike brez strahu pred takojšnjimi fiksnimi stroški. S tem bomo spodbujali legalno poslovanje in zmanjšali sivo ter črno ekonomijo.

*'''Digitalizacija manjših računov in avtomatično knjiženje'''
:Ročno zbiranje manjših gotovinskih računov za vsako transakcijo, če je plačilo že bilo zabeleženo elektronsko, je nepotrebno. Uvedli bomo standard, kjer se bodo lahko kartična plačila avtomatsko uvozila v računovodske programe iz bančnih izpiskov.

*'''Poenostavitev registracije podjetij'''
:Registracijo družbe z omejeno odgovornostjo in ostalih družb bomo poenostavili. Fizična oseba, ki bo želela ustanoviti novo pravno osebo, bo to lahko storila fizično ali preko videoklica, tako sodišče kot registracijski organ, pa bosta morala dati odgovor, ali je vloga za registracijo ustrezna, še isti dan.

*'''Davčna razbremenitev dela in stabilizacija davčnega okolja'''
:Pirati se zavzemamo za davčno razbremenitev plač, sploh prvega in drugega dohodninskega razreda. Luknjo v davčni blagajni, ki bi jo takšna razbremenitev prinesla, bi napolnili z višjimi davki na premoženje. Po tem začetnih spremembah davčnega sistema višine posameznih davčnih stopenj ne bi spreminjali do konca mandata.

*'''Plačilo davka na dobiček manjših podjetij samo ob izplačilu dobička lastnikom'''
:Manjša podjetja, ki ustvarijo do 300.000 EUR dohodka na leto, bi morala plačati davek na dobiček šele ob izplačilu tega davka lastnikom.

*'''Transparentnost državnih subvencij'''
:Agencijo SPIRIT bomo obvezali k transparentnejšemu poročanju o dodeljevanju subvencij podjetjem. Agencija bo morala slediti smernicam dodeljevanja sredstev in oblikovanja javnih razpisov, ki jih bo predhodno potrdil državni zbor.

====MINISTRSTVO ZA FINANCE====

*'''Zastonj osnovni bančni račun'''
:Vsak prebivalec mora imeti dostop do osnovnega bančnega računa brez stroškov.
:V kolikor banke tega predloga ne bodo sprejele, bomo spodbudili Ministrstvo za delo in socialne zadeve, da ogrožene skupine izobražuje o uporabi brezplačnih evropskih alternativ.

*'''Avtomatizacija prijave računa v EU'''
:Čezmejno poslovanje v EU je še vedno preveč obremenjeno z različnimi sistemi poročanja in obračunavanja. Zavzemamo se za enoten evropski okvir e-računov in avtomatsko poročanje, tako da podjetju ni treba oddajati istih podatkov različnim organom.

*'''Davek na nepremičnine in zemljo'''
:Uvedli bomo pravično progresivno obdavčitev nepremičnin z izjemo doma. Davčna politika ne sme predstavljati motivacijo za parkiranje kapitala v stanovanjih, ki nato ostajajo prazna.

*'''UTD kot spodbuda za udejstvovanje posameznika na trgu dela'''
:Univerzalni temeljni dohodek vidimo kot orodje, ki bo posamezniku dal minimalno varnost, da se lažje izobražuje, menja službo, odpre podjetje in nasploh sprejme boljše življenjske odločitve.
:Model uvajanja UTD želimo zasnovati postopno in fiskalno odgovorno. Za začetek bi lahko šlo za model, ki bi deloval kot mehanizem centralne banke za odziv na spreminjajoče se makroekonomske razmere (spodbujanje potrošnje, nadzor nad inflacijo…).

*'''Finančne kazni za kršitve pri javnih razpisih'''
:Državna revizijska komisija bo dobila pristojnosti, da v kolikor odloči v prid pritožbe zoper izbiro izvajalca na javnem razpisu, državnemu organu, ki je kršil pravila javnega naročanja, odredi finančne kazni.

*'''Javni računi političnih strank in organizacij v javnem interesu'''
:Kdor upravlja javni denar, mora spoštovati višji moralni in etični standard preglednosti in integritete. Zavzemamo se za sistem, kjer bodo transakcije političnih strank in organizacij v javnem interesu javno dostopne na odprtih javnih računih, kjer bodo transakcije in njihovi nameni dostopne v strojno berljivi obliki.

*'''Davčne oaze'''
:Davčna optimizacija preko “mini oaz” in posebnih režimov, kot je npr. Republika Srpska, omogoča skrivanje izvora kapitala ter izčrpavanje javnih prihodkov. Okrepili bomo nadzor nad transakcijami v države z visokim tveganjem.

*'''Omejitev prenosa premoženja za podjetja v slabem finančnem stanju'''
:Načrtno izčrpavanje podjetij pred stečajem je gospodarski kriminal. Uvedli bomo strožja pravila za prenos premoženja in izplačila lastnikom in povezanim osebam v obdobjih, ko podjetja kažejo znake insolventnosti.

*'''Omejevanje prepisovanja lastništva podjetij na socialno ranljive'''
:Praksa prepisovanja podjetij na socialno ranljive ljudi je zloraba sistema, ki mora biti najstrožje sankcionirana. Uvedli bomo sankcije tako za podjetnike kot tudi za notarje, ki takšne prenose odobrijo.

*'''Anonimnost transakcij'''
:Banka ne sme presojati posameznikovega zasebnega življenja in porabe sredstev, ko ocenjuje njihovo kreditno sposobnost. Analiziranje vsebine transakcij za profiliranje potrošniških navad naj bo prepovedano, razen takrat ko je nujno za preprečevanje goljufij ali pranja denarja.

*'''Ureditev kratkoročnega najema'''
:Spreminjanje stanovanj za kratkoročno oddajanje je v številnih mestih močno prispevalo k dvigu najemnin. Občinam bomo omogočili, da lahko kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene ustrezno regulirajo, vzpostavili pa bomo tudi nacionalni portal za registracijo stanovanj, ki so namenjena takšni obliki oddajanja. Davčno bomo spodbujali dolgoročno oddajanje nepremičnin.

*'''Razbijanje monopolov'''
:Petrol in druga večja (para)državna podjetja s svojim monopolnim položajem uničujejo kupno moč in standard navadnih ljudi ter otežujejo poslovanje številnim podjetjem.
:Energetska oskrba, dostop do bančnih in zavarovalnih storitev in podobno morajo biti dostopne vsem po poštenih in konkurenčnih pogojih.
:Zaostrili bomo protimonopolno zakonodajo in zahtevali razbijanje velikih monopolistov na manjša podjetja.

[[Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.3 Infrastruktura|>> Naprej]]

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-03-11T12:01:42Z

Cr00k:

Program 2026/1.14 Kmetijstvo

2026-03-11T12:00:19Z

Cr00k:

Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.

V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.

Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.

Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.

Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.

Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.

Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.

Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.

== TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA ==

Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

'''Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij'''

* Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.
* Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.
* Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.

'''Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo'''

Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta.

'''Reševanje parcelizacije'''

Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja [https://www.fao.org/fileadmin/user_upload/reu/europe/documents/LANDNET/2005/Slovenia.pdf komasacije].

* Sistematične komasacije.
* Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost.
* Davčne spodbude za združevanj.

'''Digitalizacija kmetijstva'''

* Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev.
* Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah.

== NOVA VERIGA ==

Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev. Cilj te verige je krajša pot od pridelave do prodaje ter omogočanje, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.

Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.

<big>'''Predlagani ukrepi:'''</big>

'''Prehransko-logistična vozlišča'''

[https://healthyfoodaccess.org/business-models/food-hubs/ Prehransko-logistična vozlišča] bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.

* Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.
* Vozlišča so javna infrastruktura.
* So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine.

== ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV ==

Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

'''Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks'''

* Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).
* Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).
* Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.
* Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.

'''Mehanizmi zaščite kmetov pred izsiljevanjem'''

* Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.
* Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.
* Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.

'''Pošteno in nedvoumno označevanje živil'''

* Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:
** živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,
** izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.
* Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.
* Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.

== ZADRUŽNIŠTVO ==

Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

'''Močna državna podpora zadružništvu'''

* Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.
* Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.
* Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.
* Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.
* Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.
* Davčne olajšave pri zadružništvu.

'''Infrastruktura za sodelovanje'''

* Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.
* Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.
* Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).

== PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE ==

V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

* obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.
* Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.

'''Nacionalno usklajen pristop k namakanju'''

* Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.
* Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.
* Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.

'''Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo'''

* Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.
* Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.
* Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.

== MLADI IN NOVI KMETJE ==

V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

'''Podpora mladih kmetov'''

* Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.
* Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.
* Psihološka podpora kmetom.
* Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati ([https://landmobility.ie/ Land Mobility Service]).
* Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.
* Izboljšanje socialnih pravic kmetov.

'''Novi kmetje'''

* Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.
* Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.

Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.

== PRAVICA DO POPRAVILA ==

S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.

To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

* Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi.
* Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov.
* Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli.
* Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.
* Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije.

== TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA ==

Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

* Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.
* Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.
* Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.
* Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.
* Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.

== SUBVENCIJE ==

Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.

'''<big>Predlagani ukrepi:</big>'''

'''Pravičnejša porazdelitev subvencij'''

Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.
* Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.
* Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.
* zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške.
* Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali [https://www.reuters.com/sustainability/climate-energy/eu-wants-farming-subsidy-cap-budget-overhaul-draft-shows-2025-07-14/ predelani obliki]. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.

'''Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke'''

* Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.

'''Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.'''

* Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.
* V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.

'''Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja'''

Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.

[[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|Nazaj <<]]|[[Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve|>> Naprej]]

Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa

2026-03-11T11:59:29Z

Cr00k:

Današnja ureditev dela v delovno-pravni zakonodaji ne sledi več dejanskemu stanju družbe, tehnologije in produktivnosti. Kljub hitri rasti produktivnosti, obsežni avtomatizaciji, robotizaciji ter uporabi naprednih digitalnih orodij, kot so veliki jezikovni modeli in druge oblike umetne inteligence, večina zaposlenih še vedno dela po rigidnih vzorcih iz preteklosti.

Ti vzorci temeljijo na zastarelem razumevanju dela, kjer je dolžina prisotnosti na delovnem mestu pomembnejša od dejanske dodane vrednosti. Pretirano delo se je skozi desetletja celo glorificiralo, okoli njega se je zgradil moralni sistem, ki poveličuje preobremenjenost in kaznuje odstopanja od norm, ki jih enostransko določa delodajalec.

V praksi je vse več dela monotonega, ponavljajočega se in pogosto brez pravega smisla. Ogromen delež delovnih ur je navideznih. Ljudje sicer preživijo osem ur na dan na delovnem mestu, vendar so dejansko produktivni le nekaj ur. Takšna ureditev ne škodi le zaposlenim in njihovemu duševnemu ter telesnemu zdravju, temveč tudi družbi kot celoti, saj zavira inovativnost in ustvarjalnost.

Pirati menimo, da smo kot družba postali dovolj tehnološko in organizacijsko napredni, da nam ni več treba vztrajati pri zastarelih družbenih normah o tem, kaj delo je in kako mora biti organizirano.

Delovni čas mora postati bolj fleksibilen, postopno pa moramo začeti tudi s skrajševanjem delovnika, po vzoru držav, kot je Islandija, kjer so tovrstni modeli že dokazali, da lahko izboljšajo kakovost življenja zaposlenih brez negativnih učinkov na produktivnost.

----

===Predlagani ukrepi===

*'''Postopno bomo uvajali skrajšan delovni čas po posameznih panogah''', ob upoštevanju njihovih specifik. Namesto osemurnega delovnika bomo spodbujali modele šesturnega delovnega dne ali štiridnevnega delovnega tedna, pri čemer se bodo učinki spremljali in prilagajali na podlagi dejanskih rezultatov.

*'''Vzpostavili bomo sheme, ki bodo delavcem olajšale pridobivanje lastniških deležev v podjetjih'''. S tem bodo zaposleni postali bolj vpleteni v upravljanje podjetij, kar bo prispevalo k demokratizaciji delovnega procesa. Takšna podjetja so praviloma bolj dolgoročno usmerjena, stabilnejša ter bolj osredotočena na ohranjanje delovnih mest in trajnostni razvoj.

*'''Uvedli bomo koncept prostega dela kot enotne oblike atipičnih zaposlitev. '''Prosto delo bo predstavljalo alternativo današnjemu študentskemu delu, delu prek podjemnih pogodb in delu prek samostojnih podjetnikov. Obdavčeno bo proporcionalno glede na dohodek, hkrati pa bo zagotavljalo osnovno socialno varnost ter večjo fleksibilnost tako za delavce kot za naročnike dela.

*'''Delavci, ki sami odpovejo pogodbo o zaposlitvi, naj vseeno dobijo nadomestilo za brezposelnost. S tem bomo zaščitili ljudi pred mobingom.'''

[[Program 2026/1.12 Zaščita potrošnikov|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.14 Kmetijstvo|>> Naprej]]

Program 2026/1.12 Zaščita potrošnikov

2026-03-11T11:56:36Z

Cr00k:

Zaradi želje po vse večjem dobičku proizvajalci izdelke namerno snujejo tako, da jih je čim težje popraviti oziroma da se potrošnike prisili v uporabo dragih licenciranih serviserjev. To prizadene tako gospodinjstva kot tudi podjetnike in kmetovalce, ki se jim onemogoča samostojno popravilo naprav in modernih delovnih strojev, ki so jih že kupili.

To ustvarja tudi gore nevarnih odpadkov, zlasti elektronskega odpada, ki ga je drago reciklirati.

Prav tako lahko opazimo občutno zniževanje kakovosti velikega deleža izdelkov, tudi prehranskih. Ta upad kakovosti potrošnikom ni takoj opazen saj se prodajalci in proizvajalci skrivajo za zakonodajo, ki od njih ne zahteva, da bi spremembe jasno označevali.

----

===Predlagani ukrepi===

*'''Proizvajalec bo moral javno objaviti vso tehnično dokumentacijo, ki bo potrebna za popravilo. '''Tako bodo njihove izdelke popravljali uporabniki sami ali pa jih bodo dali v popravilo nelicenciranim serviserjem, ki bodo lahko popravilo računali po konkurenčni ceni. S tem se bomo izognili onesnaževanju z nedelujočimi izdelki, ki bi se jih še dalo popraviti. Gospodinjstva, podjetniki in kmetovalci pa bodo prihranili.

*'''Proizvajalci, ki nepotrebno omejujejo popravilo, bodo sankcionirani'''. Garancijski rok za izdelke, pri katerih bo inšpektorat ugotovil nepotrebno omejevanje popravila, bodo morali proizvajalci podaljšati.

*'''Prepovedali bomo oderuške cene za servisno orodje in programsko opremo'''. Proizvajalec za dostop do orodji in programov, ki bodo potrebni za popravilo, ne bo smel zaračunavati oderuških cen.

*'''Davčno bomo razbremenili storitve popravljanja izdelkov in uvedli spodbude za odpiranje popravljalnic.'''

*'''Pri prodaji bomo uvedli obvezno označevanje povprečne cene vsakega izdelka za obdobje zadnjih treh mesecev kot tudi vse spremembe teže in sestavin v tem času.'''

*'''Če proizvajalec produkta zmanjša velikost izdelka mora za pol leta potrošnike obveščati o spremembi. Obvestilo mora predstavljati ⅓ zunanje površine pakiranja.'''

[[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|>> Naprej]]

Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno

2026-03-11T11:55:53Z

Cr00k:

Koncept zaščite javnega interesa se je v upravljanju javnih zadev v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma razvodenel. Priča smo postopni privatizaciji in komercializaciji že najbolj temeljnih javnih storitev.

Državne institucije prav tako ožijo dostopnost za državljane uporabnih podatkov, omejuje pa se tudi dostop do znanja.

----

===Predlagani ukrepi===

* '''Katerakoli storitev ali ustanova''', ki je financirana z javnim denarjem, mora ostati '''javno dostopna'''.

*Poskrbeli bomo, da bo vsaka nova javno financirana storitev ali platforma za specializirane informacijske sisteme '''odprtokodna'''.

*Javni organi ne bodo smeli v nobeni obliki '''zaračunavati dostopa do javnih podatkov'''.

*'''Raziskave in raziskovalni rezultati''', ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, '''bodo javnosti prosto dostopni'''.

*Poskrbeli bomo, da bodo '''vse vsebine''', ki so ustvarjene z javnimi sredstvi,''' javno objavljene'''.

[[Program 2026/1.10 Zdravstvo|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.12 Zaščita potrošnikov|>> Naprej]]

Program 2026/1.10 Zdravstvo

2026-03-11T11:54:53Z

Cr00k:

Slovensko zdravstvo je pod velikim pritiskom privatizacije. Ta pritisk prihaja iz številnih smeri, od vodstev nekaterih ustanov pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in seveda vodilne politike.

Najbolj očiten primer uničevanja javnega zdravstva je prodaja zemljišč okrog URI - Soča privatnim zdravstvenim zavarovalnicam, ki omogoča visoke dobičke na račun ene najpomembnejših zdravstvenih ustanov v naši državi.

Čeprav je zakonskih vzvodov za povečanje nadzora pred zlorabami znotraj zdravstva veliko se ti ne uporabljajo. Politika na državni ravni tovrstnih zlorab ni želela omejevati, saj bi s tem posegla v interesne kroge ljubljanskega župana.

Javni interes je potrebno zaščititi, ne samo pri vprašanjih zlorab posameznih zdravnikov, temveč zlasti pri upravljanju zdravstvenih ustanov. Dvigniti je treba učinkovitost zdravstva in poskrbeti za smotrno porabo sredstev.

Edini pravi cilj, ki ga moramo zasledovati je dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Vsak človek mora imeti realen dostop do izbranega osebnega zdravnika, ne pa da je sistem odvisen od sreče, kraja bivanja ali vztrajanja pri klicanju ambulant.''' Zavzemamo se za ukrepe, ki zmanjšajo preobremenjenost primarnega zdravstva in zagotovijo, da so ambulante dejansko dosegljive, odzivne in sposobne obravnave v razumnem času. Osebni zdravnik mora biti vstopna točka v sistem, ne pa nedosegljiv luksuz.

* ''' Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bomo razbili na tri ločene državne zavarovalnice'''. Ena bo zadolžena za financiranje primarnega zdravstva, druga za financiranje sekundarnega zdravstva, tretja pa za financiranje dolgotrajne oskrbe.

* ''' Uvedli bomo centralizacijo in profesionalizacijo javnih naročil v zdravstvu na nivoju regij'''. S privarčevanim denarjem bomo skrajšali čakalne vrste, tako da bomo ta sredstva usmerili v več plačanih storitev in zaposlitev večjega števila zdravnikov.

* ''' Dosegli bomo osebno odgovornost nadzornikov v zdravstvu'''. Vzpostavili bomo nadzorne svete v javnih zdravstvenih zavodih.

* ''' Uvedli bomo upravljavsko izobraževanje bodočih direktorjev in ostalega vodstvenega kadra bolnišnic''' in depolitizirali kadrovsko politiko v zdravstvu.

* '''Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo postal progresiven.''' Trenutno je to eden redkih prispevkov, ki je v resnici regresiven saj tistim z višjimi plačami znižuje davčno osnovno in zaradi tega plačajo manj davka na dohodek.

* '''Za izvajalce zdravstvene oskrbe bomo oblikovali prave spodbude'''. Njihovo nagrajevanje bomo razdelili na fiksni del in variabilni del, ki bo temeljil na podlagi hitrosti obravnave pacientov, rezultatov zdravljenja in stanja javnega zdravja populacije v regiji.

* '''Okrepili bomo paliativno oskrbo'''. Glede na naše naravne danosti je treba začeti s sistematično skrbjo za razvoj paliativnega zdravstva, da bo Slovenija postala država, v kateri se lahko dostojno živi jesen življenja.

* Neozdravljivo bolnim, ki neznosno trpijo, bomo z zakonom omogočili '''pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja''' po avstrijskem zakonskem modelu.

* '''Uvedli bomo odškodninski sklad za nekrivdne odškodnine'''. Po vzoru skandinavskih držav bomo uvedli poseben odškodninski sklad, iz katerega se financirajo nekrivdne odškodnine za zaplete pri zdravljenju.

* '''Uredili bomo sistem e-zdravja'''. Pirati bomo po prenovi vodenja IT-projektov v državi prenovili tudi sistem e-zdravja, tako da bo ne le avtomatiziral čim večji del birokratskega bremena, ampak bo uvedel tudi najnaprednejše podporne sisteme za zdravstvene delavce.

* '''Telemedicina mora postati standardna možnost tam, kjer je varna in strokovno utemeljena''', saj prihrani čas pacientom in razbremeni ambulante. Omogoča hitrejše posvete, spremljanje kroničnih bolnikov, obnovo terapij ter usmerjanje ljudi na prave storitve brez nepotrebnega čakanja in potovanja. Digitalizacija zdravstva mora pomeniti boljši dostop, ne dodatnih ovir.

* Sistem bolniške mora biti enostaven in človeški, posebej pri kratkotrajnih akutnih obolenjih, kjer je danes preveč nepotrebne birokracije. Podpiramo ureditev, kjer se '''bolniška v določenih primerih lahko uredi hitro in avtomatsko, brez dodatnega obremenjevanja zdravnikov''' in pacientov z administrativnimi postopki. Cilj je manj čakanja, manj zlorabnih pritiskov na ambulante in več prostora za resnično zdravljenje.

* '''Zagotovili bomo zaposlitev administratorjev v zdravstvu''' za razbremenitev obstoječega zdravstvenega kadra.

* '''Posebno pozornost bomo namenili vprašanjem dotrajane infrastrukture'''. Določen del zdravstvene infrastrukture je v slabem stanju. Povečali bomo vlaganje v infrastrukturo in posodobitev le-te na primerljivo evropsko raven.

* '''Po vzoru naprednih držav bomo uredili področje darovanja organov'''. Vse državljane bomo vključili na seznam darovalcev organov, s katerega se bodo polnoletni lahko izločili sami, mladoletne pa bodo lahko izločili njihovi zakoniti skrbniki.

* '''Spodbujali bomo gradnjo kadrovskih stanovanj za zdravnike, medicinske sestra in negovalno osebje. '''Zdravstvenemu kadru bomo omogočili tudi '''brezplačno varstvo otrok''' v javnih vrtcih.

*'''Prepovedali bomo diskriminatorne prakse pri sklepanju komercialnih zdravstvenih zavarovanj.'''

*'''Podvojili bomo financiranje za vse bolnišnične kuhinje, saj je kakovostna hrana ključna za hitro okrevanje pacientov.'''

[[Program 2026/1.9 Šolstvo|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|>> Naprej]]

Program 2026/1.9 Šolstvo

2026-03-11T11:54:10Z

Cr00k:

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavcev. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno modernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem interesom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrovskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicija v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, terciarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

== Splošno: ==

Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplivajo na dobrobit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je tudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strokovnih orodij ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.

Velik vpliv na kakovost učenja ima organizacija pouka. Zgodnji začetki pouka in toga struktura urnikov negativno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti udeležencev izobraževanja. Pouk je pogosto statičen, premalo dinamičen ter slabo povezan z realnim življenjem. Prevladuje oblika frontalnega podajanja snovi, kar zmanjšuje aktivno vključenost učencev ter učinkovitost podajanja snovi.

Čeprav je šolstvo v Sloveniji na papirju brezplačno in mora takšno tudi ostati, se starši in skrbniki soočajo z naraščanjem skritih stroškov, ki še dodatno poglabljajo neenakosti. Posebno pozornost zahteva tudi uporaba različnih plačljivih informacijskih sistemov v šolah, ki dobroželne starše finančno izkoriščajo. Ponudniki teh storitev, ki jih lahko opišemo kot oligopol, so se v preteklosti izkazali za problematične pri varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb.

Dodatne izzive prinaša vse večja raznolikost med učenci, ki je posledica priseljevanja. Za uspešno soočanje z izzivom potrebujemo okrepljeno strokovno podporo, ki je pogosto nezadostna.

Mnoge ustanove nimajo ustrezno urejene infrastrukture za gibalno oviranje uporabnike, kot so dvigala in klančine, kar omejuje dostop do izobraževanja.

=== Predlagane rešitve: ===

* Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.
* Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.
* Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
* Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
* Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.
* Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake
* Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in dijakom tujcem pripada enako število ur tečaja slovenščine ne glede na število število preostalih tujcev na šoli.
* Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegova naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z dijaki tujci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunanjimi organizaciji na področju vključevanja tujcev.
* Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.
* Razvoj odprto-kodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
* Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
* Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
* Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin
* Zagotovili bomo, da se politika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

== Vrtci in osnovne šole: ==
Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finančnimi zalogaji, ki jih predstavlja javni izobraževalni sistem. Vrtci so plačljivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse več skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov, do dragih inštrukcij, ki nastanejo zaradi neenakih standardov izobraževanja.

V zadnjih desetih letih beležimo skoraj, da 50% porast otrok s posebnimi potrebami.Potrebno je da naslovimo njihove težave z preventivnimi ukrepi ter dolgoročno strategijo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke
* Priprava 5 letne strategije za delo z otroci s posebnimi potrebami
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
* Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov
* Vpeljali bomo Kartico za prosti čas otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik med 6 in 18 letom bo prejel kartico s katero bo lahko na leto porabil 100€ za neobvezne obšolske aktivnosti ter ostale dejavnost za kvalitetno preživljanje prostega časa
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.
* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč.

== Srednje šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da se trenutni srednješolski sistem sooča z večjimi izzivi, ki imajo velik vpliv na dijake in njihovo nadaljnjo izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben izziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju.

Mnogi dijaki se po zaključku srednje šole soočajo s težavami pri prehodu na trg dela, saj se ne zavedajo svojih zmožnosti ter ne poznajo vseh možnosti. Kariero svetovanje je pogosto površno, kvaliteta pa je odvisna od posamezne šole. Pogosto po koncu šolanja na dobijo zadostne podpore pri prehodu na trg dela.

Pomemben izziv predstavlja tudi slaba razvitost dualnega sistema vajeništva, ki ni prilagojen sodobnim potrebam dijakov. Programi so pogosti zastareli, vključevanje lokalnih delodajalcev v mrežo mentorjev je slabo. Dijaki pa pogosto pri mentorjih ne dobijo zadostnega znanja za samostojno nadaljevanje karierne poti. Vajeništvo zaradi teh razlogov ne predstavlja privlačne in kakovostne alternative klasičnemu izobraževanju.

Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šole, kar zmanjšuje njihov občutek vključenosti in pripadnosti. To pa omejuje njihov razvoj demokratičnih kompetenc.

=== Predlagane rešitve: ===

* Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj memorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa naj sami presodijo po kakšnem ključem bodo sprejeli študente.
* Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
* Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah
* Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standard za kakovost praktičnega usposabljanja. Prizadevali se bomo za večjo vključenost lokalnih delodajalcev.
* Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

== Visoko šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenjskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

Ob vseh materialnih težavah se študentje vse kasneje vključujejo v raziskovalno delo, zaradi česar je njihovo znanje manj poglobljeno, hkrati pa so slabše pripravljeni na nadaljnjo raziskovalno kariero oziroma na vstop dela na trg. Dostop do kakovostnega znanja dodatno otežuje razpršenost in zaprtost učnih in raziskovalnih gradiv.

Posebni težavo predstavlja tudi izredni študij, ki je slabo prilagojen študentom, ki so ob študiju zaposleni, saj urniki in študijske zahteve ne upoštevajo njihovih življenjskih okoliščin.

Na sistemski ravni financiranje višje in visokošolskih zavodov temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuja množične vpise in nizko prehodnost. Na dolgi rok to znižuje akademske standarde. Kakovost podajanja znanja je pogosto omejena, saj pedagoški kader pogosto ni ustrezno podkovan s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Študentje pa imajo preko vzvodov študentskih svetov omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in sodelovanjem pri odločanju o ključnih vsebinskih vprašanjih.

Študijski programi so premalo fleksibilni, študentje lahko izbirne predmete večinoma izbirajo le na svoji matični fakulteti. Posledica tega je slaba povezanost med študenti različnih fakultet +, kar zmanjšuje interdisciplinarnost in prilagodljivost študija.

Mladi raziskovalci in ostali akademiki pogosto odhajajo v tujino, saj so tam pogoji dela, financiranja in razvoja ugodnejši. Po drugi strani pa je vračanje v Slovenijo birokratsko zapleteno in finančno nezanimivo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
* Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
* Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
* Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
* Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.
* Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
* Vzpostavitev nacionalnega depozitarja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje
* Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
* Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko
* Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujino.

== ŠOU - Študentska organizacija univerze ==
Nujen je strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij!

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javno-finančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

== Kadrovska problematika: ==
Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsko krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Približno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj mladih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu.

Poleg vseh materialnih težav poklic pedagoškega delavca v družbi izgublja veljavo in spoštovanje, ki ga včasih imel. Vse pogostejši so primeri verbalnega in fizičnega nasilja nad zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, kar še bolj poslabša delovne razmere in zmanjšuje občutek varnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnega delovnega okolja, bi morala biti ena od ključnih prioritet sistema. Zaradi obstoječe kadrovske stiske so pedagoški delavci vse bolj preobremenjeni. Zaradi prenatrpanosti urnikov in slabih delovnih pogojev, pogosto delavcem zmanjkuje energije in časa za kakovostno pripravo na pouk, strokovni razvoj ter kreativno pedagoško delo.

Ravno pedagoški delavci so tisti, ki se najbolj zavedajo pomena vseživljenskega izobraževanja, obstoječi sistem pa strokovnega razvoja ne spodobuja in nagrajuje dolgoročna, temveč ga večinoma omejuje kot pogoj za napredovanje v višji naziv. Ko posameznik doseže najvišji naziv ne obstaja nobena motivacija za nadlajno storkovno izpopolnjevanje. Hkrati pa primanjkuje kakovostnih, relavantnih in praktično usmerjenih izobraževanj. Dodatno prepreke predstavlja tudi prehodnost med gospodarstvo in izobraževalnim sistemom, saj strokovnjaki z boatimi izkušnjami težko vstopajo v vzgojno izobraževalni sistem zaradi slabega vrednotenja njihovega znanja in nekonkurenčnih pogojev zaposlitve.

=== Predlagane rešitve: ===

* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, Romi, osnovne šole s prilagojenim programom, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
* Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
* Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo super-revizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.

[[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.10 Zdravstvo|>> Naprej]]

Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema

2026-03-11T11:53:16Z

Cr00k:

Politični sistem v naši državi postopoma a zanesljivo drsi v območje dvostrankarskega političnega sistema kot ga poznajo v Združenem kraljestvu in ZDA.

Manjše politične stranke imajo omejene možnosti za soustvarjanje nacionalnih politik, medtem ko se na pomembnih funkcijah v državi menjajo eni in isti posamezniki že od osamosvojitve.

Demokratični prostor je potrebno odpreti in omogočiti večji pluralizem idej, prav tako pa je pomembno, da se omogoči pošteno volilno tekmo tudi novim generacijam.

Vzpostaviti moramo pogoje, ki bodo volivce opolnomočili, da o pomembnih političnih odločitvah suvereno odločajo kot državljani in upravljanje javnih zadev ne prepuščajo zgolj največjim političnim strankam.

----

===Predlagani ukrepi===

* '''Uzakonili bomo dva referendumska dneva letno''', na katerih bodo državljani izvajali neposredno demokracijo. S tem bomo preprečili politične manipulacije z razpisi referendumov in pocenili stroške doslednejšega uveljavljanja neposredne demokracije.

* '''Ponovno bomo uvedli predlagalni referendum''', kjer bodo državljanke in državljani odločali o sprejetju zakonodajnih aktov, vloženih v proceduro v državnem zboru.

* '''Podaljšali bomo rok zbiranja in zmanjšali število zahtevanih podpisov za referendum''' in tako ljudstvu olajšali neposredno izražanje njegove volje.

* '''Odpravili bomo možnost prepovedi referenduma''' glede proračunskih, obrambnih vprašanj in mednarodnih pogodb.

* '''Uvedli bomo možnost ustavne obtožbe zoper najvišje funkcionarje države na podlagi 20.000 podpisov državljanov. '''Trenutni sistem omogoča, da politiki sami odločajo o obtožbah proti njim, zato je dostop do mehanizma ustavne obtožbe potrebno omogočiti tudi državljanom.

* '''Uvedli bomo referendum o sklicu predčasnih volitev'''. Ljudstvo ima pravico zahtevati predčasne volitve, če se na volitvah izvoljeni predstavniki ljudstva odtujijo od svojih predvolilnih obljub, oziroma ne delujejo v interesu ljudstva.

* Spremenili bomo volilno zakonodajo tako, da bo volivcem omogočen '''rezervni glas'''.

* Po vzoru Nizozemske in naših lokalnih volitev bomo''' odpravili volilni prag na državnozborskih volitvah''' in uvedli proporcionalni volilni sistem.

* '''Starostno mejo za dodelitev volilne pravice bomo znižali na 16 let.'''

* '''Omejili bomo trajanje vladnih in županskih mandatov'''. Vsaka oseba bo lahko opravljala katerokoli izmed teh funkcij samo dva mandata v celem življenju.

* Še naprej bomo podpirali '''nezdružljivost županske in poslanske funkcije'''.

* Uveljavili bomo možnost '''odpoklica župana na občinskem referendumu'''.

* Predsednikom strank bomo '''prepovedali opravljanje vladnih funkcij'''.

* Omogočili bomo '''elektronsko podpisovanje podpore kandidatnim listam''' na volitvah.

[[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.9 Šolstvo|>> Naprej]]

Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti

2026-03-11T11:52:19Z

Cr00k:

Politika Piratske stranke je utemeljena na principu, da bi ljudje morali nadzorovati delovanje države in ne obratno.

Policija, občinska redarstva in druge državne varnostne strukture so se pri spopadanju s kriminalom in drugimi varnostnimi grožnjami zatekle v tehno-determinizem, prepričani da bodo nova invazivna tehnološka orodja za izvajanje nadzora odpravila ves kriminal in druge težave v naši družbi.

Težava pa ni samo v državnem nadzoru, saj so težnje po vdiranju v zasebnost posameznikov izjemno velike tudi v zasebnem sektorju.

Množični nadzor in zlorabljanje osebnih podatkov in informacij o ljudeh, opazovanje naših zasebnih navad in vedenjskih vzorcev… vse to je postalo donosen posel za tehnološke korporacije, ki vse te informacije uporabljajo za targetirano oglaševanje ter za učenje generativnih algoritmov.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Nasprotovali bomo uvedbi t.i. Chat Controla''' na evropskem nivoju in vsem podobnim predlogom, ki zahtevajo razbijanje varne šifrirane komunikacije in množično skeniranje zasebnih komunikacij ljudi.

* Popolnoma bomo '''prepovedali rabo biometričnih metod množičnega nadzora'''.

* '''Rabo IMSI lovilcev bomo jasno prepovedali''' v ločenem zakonu'''.'''

* '''Razveljavili bomo javni razpis za nacionalno platformo umetne inteligence''' ter javni denar preusmerili v domačo odprtokodno rešitev, ki bo delovala v interesu javnosti.

* Nasprotovali bomo''' razširitvi represivnih in nadzornih pooblastil s policije na občinska redarstva'''.

* '''Ustvarili bomo javni register vseh nadzornih kamer''', ki nadzorujejo javni prostor v obliki preglednega zemljevida, ki bo poleg lokacije razkril tudi tip vsake kamere.

* Zaostrili bomo '''kazni za zlorabo osebnih podatkov '''s strani uradnih organov in podjetij.

* Spodbujali bomo''' digitalno suverenost''' slovenskih državnih institucij.

* '''Nasprotovali bomo rahljanju evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov'''. Ne bomo dovolili, da EU podleže pritiskom ameriških korporacij.

[[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|>> Naprej]]

Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave

2026-03-11T11:51:24Z

Cr00k:

Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij.

Onesnaženje vodovoda v Anhovem, izpusti rdeče-rjavega dima iz jeklarne v Jesenicah, divje odlaganje odpadkov in komunalnega blata po celotni državi, onesnaževanje vodotokov v okolici Termita Moravče, smrad, ki se širi iz bioplinarn, kompostarna neposredno v reki Muri, kanal C0, ki je speljan skozi vodonosnik… in še bi lahko naštevali.

Katastrofalnih primerov očitnega kršenja okoljske zakonodaje je ogromno, javnosti so tudi pogosto na očeh, a se zoper kršitelje le redko ukrepa.

Investitorji sami plačujejo izvajalce analiz vplivov njihovih projektov na okolje, ki le te pogosto prikrajajo po njihovih željah. V primeru, ko analiza pokaže, da projekt na določenem območju ni okoljsko sprejemljiv, investitorji takšne analize skrijejo.

Inšpekcijske službe so po drugi strani popolnoma neučinkovite saj ne izvajajo nenapovedih inšpekcij. V primeru, da posamezniki ali podjetja kršijo zakon, imajo dovolj časa, da se na inšpekcijski nadzor pripravijo, ko je nadzor enkrat končan pa lahko svoje nedovoljene aktivnosti nemudoma obnovijo.

----

===Predlagani ukrepi===

* '''Zagotovili bomo neodvisnost institucij''', ki dajejo mnenja ali odločajo v postopkih izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.

* '''Olajšali bomo skupinske tožbe prebivalcev, ki so žrtev množičnega onesnaževanja.'''

* Uvedli bomo univerzalno '''pravico do popravila''', sploh za kmetijske stroje.

* '''Omejili bomo zunanje oglaševanje''' na velikih oglasnih panojih, in ga popolnoma prepovedali zunaj strnjenih naselij.

* Nevladnim organizacijam bomo omogočili '''vsebinsko participacijo''' v vseh pomembnih okoljevarstvenih postopkih.

* '''Status nevladnih organizacij kot stranskega udeleženca v postopkih bomo okrepili.'''

* Nevladnim organizacijam s statusom v javnem interesu na področju naravovarstva in okoljevarstva bomo ponudili vzpodbude za njihovo profesionalizacijo in povečevanje števila članstva.

* '''Naredili bomo revizijo odločevalskih postopkov na okoljskem ministrstvu''' in podrejenih institucijah, na podlagi katere bomo izvedli kadrovske in druge korekture, ki bodo preprečevale konflikte interesov in nadaljevanje slabih praks.

* '''Uveljavili bomo nenapovedane inšpekcijske nadzore.'''

* '''Vzpostavili bomo inšpektorje za naravo''', ki bodo izvajali inšpekcijske postopke povezane z naravovarstvom.

* '''Vpeljali bomo službo za naravovarstvene nadzornike, '''kader izšolan specifično za to področje v Sloveniji že imamo, vendar jim je onemogočeno delovanje razen v krajinskih, regijskih in narodnih parkih.

* Razširili bomo bazen oseb, katerih '''vzorci se lahko pred sodišči predstavijo kot kredibilen dokaz''' zoper onesnaževalce.

* Organizirali bomo usposabljanje in razpisali mesta za opravljanje ustreznih strokovnih izpitov za '''sodne izvedence za naravo'''.

* Vzpostavili bomo primerne standarde in izvedli''' revizijo katerim institucijam je dovoljeno podeljevati specifične ekološke in okoljevarstvene certifikate.'''

* '''Uvedli bomo neodvisne raziskave, monitoringe in okoljske presoje''': pred gradnjo, med gradnjo in v času obratovanja.

* Ministrstvo za okolje bo naredilo seznam organizacij, ki so primerni izvajalci študij in okoljskih poročil, katerih status se bo redno pregledovalo. Samo tem organizacijam bo dovoljeno izvajanje raziskav in monitoringov potrebnih za presojo sprejemljivosti vplivov določenega posega na okolje.

* Vzpostavili bomo sklad iz katerega se bo''' financiralo neodvisne raziskave vplivov na okolje.'''

[[Program 2026/1.5 Energetska kriza|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|>> Naprej]]

Program 2026/1.5 Energetska kriza

2026-03-11T11:50:32Z

Cr00k:

Rast cen energije je ključni vzrok za visoko rast cen temeljnih dobrin v Evropski uniji in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podražile so se ključne surovine in izdelki, ki v proizvodnem procesu potrebujejo velike količine energije, podražil pa se je tudi transport.

Največji del odgovornosti za to nosi seveda vojna, ki jo je sprožila Ruska federacija proti Ukrajini, saj so mednarodne sankcije na ruske energente zatresle svetovne energetske borze in praktično čez noč razbile stare dobavne verige, ki so zagotavljale stabilnost cen.

Velik del odgovornosti pa leži tudi na ustroju evropskega energetskega trga, ki ni bil zasnovan, da bi lahko prenesel takšne pritiske.

Energetska podjetja so s svojimi naložbami v zadnjih letih stavila predvsem na kombinacijo obnovljivih virov energije in plinskih elektrarn, ki so zaradi poceni ruskega plina in bogatih subvencij, omogočale kovanje visokih dobičkov na energetski borzi.

Investicije v energetske vire, ki bi povečevali stabilnost cen na trgu, so bile potisnjene na stranski tir. Borza, ki je stabilna, ni dovolj privlačna za špekulante. Zato je zdaj na državi, da poseže v področju energetike in zagotovi podporo za izgradnjo takšnih virov energije, ki bodo razmere umirili.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Črpalne hidroelektrarne''' so ena enostavnejših rešitev za uravnavanje dnevnih nihanj v proizvodnji energije v sistemih z visokim deležem obnovljivih virov. Podnevi se presežno energijo iz sončnih elektrarn uporablja za črpanje vode na višje ležeče lokacije, ta voda pa se nato v večernih in nočnih urah pretaka navzdol ter poganja turbine, ki zagotavljajo elektriko, ko jo odjemalci tudi najbolj potrebujemo.

* '''Vključitev v sklad za izgradnjo velikih hranilnikov '''bi moral postati obveza za vse vlagatorje v obnovljive vire energije. Iz tega sklada bi se nato financirala gradnja velikih črpalnih hidroelektrarn in drugih oblik večjih sistemskih hranilnikov energije, ki bi pomagali stabilizirati dnevna nihanja v proizvodnji energije.

* '''Vlaganje v sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja''' bi znižalo celokupno porabo energije v gospodinjstvih. Pri tem je potrebno olajšati pridobivanje dovoljenj in prebivalcem stanovanjskih sosesk omogočiti ustrezno svetovanje ter pomoč za pridobivanje sredstev za namestitev skupnih kotlovnic in omrežij.

* '''Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2)''' mora postati nacionalna prioriteta. Slovenske naravne danosti za druge oblike pridobivanja brezogljične energije so izjemno omejene, tam, kjer pa potencial obstaja, investitorji pogosto naletijo na odpor lokalnega prebivalstva. JEK2 je ob primerni transparentnosti in strokovnosti postopkov pri izvedbi projekta učinkovita in dolgoročna rešitev za slovensko energetiko. Pri tem ne smemo pozabiti na potrebo po izobraževanju jedrskih strokovnjakov in gradnjo novega testnega reaktorja, ki bo zamenjal starajoči se reaktor TRIGA.

[[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|>> Naprej]]

Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti

2026-03-11T11:49:19Z

Cr00k:

Davčna razbremenitev je potrebna zaradi vse večje nekonkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami in posledično vse večjega dušenja industrije z visoko dodano vrednostjo (in s tem visokimi plačami) in vse pogostejšim selitvam podjetij v tujino.

Dvig produktivnosti je nujno potreben da:
* spremenimo krivuljo plač iz skakalnice okoli minimalne plače v normalno porazdelitev okoli povprečne plače;
* se zaščitimo pred nekonkurenčnostjo našega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi ekonomijami, ki imajo nižje standarde in nižji strošek dela. Slovenija nima bistvene perspektive v nizkocenovni industriji, razen v primeru visoko avtomatizirane proizvodnje, ki pa ne reši problema zaposlenosti.

----

===Predlagani ukrepi:===

====1. Davčna razbremenitev dela====

* '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.

* '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve s trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignilo življenjski standard velike večine ljudi.

* Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.

* Uvedba davčnih olajšav '''fizičnim osebam''' za donacije v dobrodelne namene, kulturo, šport in za nevladne organizacije.

====2. Dvig produktivnosti gospodarstva====

* '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.

* Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o.''' po vzoru nemškega modela, za spodbujanje podjetništva in inovativnosti.

* '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček, z namenom nagrajevanja delavcev v visokotehnoloških podjetjih in posledično dviga konkurenčnosti.

* '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.

* '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''

* Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.

* Ključni problem je '''manko EU investicijskega kapitala v Sloveniji'''.
** Agresivno bomo lobirali na vseh ravneh EU za '''ureditev enotnega kapitalskega trga ter za sistemske spremembe na ''evropskem'' nivoju''', ki bodo naredile EU konkurenčno ZDA po količini zagonskega kapitala.
** '''Davčne in finančne ugodnosti za vlagatelje''', ki vlagajo v slovenska podjetja, predvsem tista v najzgodnejših fazah rasti.
** Razširili bomo razpise Slovenskega podjetniškega sklada z dodatnimi sredstvi, specifično za inovativne zadruge. Predvsem z namenom podpiranja '''inovativnosti tudi pri tistih, ki bolje delujejo v zadrugah''' in manj v klasičnih oblikah podjetništva.
** Omogočili bomo, da se '''sodobne investicije, kot so SAFE, izvedejo hitro, digitalno in brez ovir''' - v enem tednu, od koderkoli na svetu, z minimalnim administrativnim naporom (npr. potrebna je največ 1 ura prisotnosti investitorja v samem birokratskem postopku).

* Umik omejitve delovanja zaposlenih na fakultetah z zasebnim sektorjem.

* '''Spodbujanje izobraževanja zaposlenih s strani zasebnih delodajalcev.''' Za čas, ko se delavec udeležuje izobraževanja (znotraj delovnega časa), se delodajalca oprosti vseh davkov (delavec dobi isto plačo, delodajalec plača manj).

[[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.5 Energetska kriza|>> Naprej]]

Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom

2026-03-11T11:48:10Z

Cr00k:

Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali, kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.

Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.

Leta 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.

Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.

Javni potniški promet se vse bolj centralizira, lokalne skupnosti pa so izključene iz načrtovanja. Slovenske železnice po drugi strani sistematično prikrivajo odgovornost vodstva za železniške nesreče in slabo stanje železnic.

Vse to pa spremljajo še podražitve, saj posamezna vožnja z vlakom ali avtobusom zdaj stane najmanj 1,50 EUR. S podražitvami javni potniški promet postaja še manj dostopen, kot je bil doslej.

Naša mesta se tako še naprej dušijo v dimu in kupih pločevine, medtem ko ljudje izgubljajo ure in ure v zastojih, situacija pa se ne more izboljšati, saj avtomobili in tovornjaki nimajo resne alternative.

----

===Predlagani ukrepi===

* Ne bomo dovolili, da se standardi varnosti na naših cestah nižajo na račun ogromnih ameriških poltovornjakov in drugih podobnih vozil.

*Uvedba enotnega sistema nakupa vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa v državi ter tudi za mednarodne vozovnice.

*Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih.

*Uvedba možnosti vnaprejšnje rezervacije sedeža na avtobusih in vlakih.

*Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja.

*Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih.

*Spodbujali bomo večje medobčinske projekte na področju javnega prevoza, med drugim tudi gradnjo infrastrukture za tramvajske in hitre avtobusne linije.

*Posodobitev železniškega omrežja z elektrifikacijo prog in nadgradnjo na izmenični tok.

*Gradnja železniških obvozov okrog Ljubljane, saj je železniški nadvoz nad Dunajsko cesto edina prometna žila med zahodnim in vzhodnim delom železniškega omrežja.

*Naš cilj je padec povprečnega časa potovanja do službe v državi za 20 % v 4 letih.

*Uvedba nočnih linij, tudi v medkrajevnem prometu.

*Del trošarin na pogonska goriva bomo namenili specifično subvencijam za javni potniški promet.

*Priprava zakonske podlage za uvedbo ekoloških con v centrih mest.

[[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|>> Naprej]]

Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza

2026-03-11T11:47:18Z

Cr00k:

Stanovanjska kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na državni ravni prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve tiči pri poznih dvajsetih letih, to povprečje pa raste.

Pomanjkanje stanovanjske gradnje, visoka rast cen nepremičnin in najemnin ter bistveno strožji prostorski pogoji so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.

Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč dejavnik tudi za demografsko sliko države. Oseba, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvarila lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju družine.

Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključno gonilo naraščajoče neenakosti v naši družbi.

Najemniki, ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, zaradi njihove prehitre rasti v primerjavi s rastjo plač, celo življenje ne ustvarijo dovolj premoženja, ki bi jih lahko povzdignilo v srednji razred.

Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala s hitrejšimi donosi kot jih dobimo na kapitalskih trgih, pri tem pa vlagatorji plačujejo minimalne davke za lastništvo nerazvitih površin. Namen davka mora biti spodbujati gradnjo in ne cene nepremičnin.

Trenutni sistem omogoča špekulacije, saj časovno neomejeno lastništvo praznih nerazvitih nepremičnin skoraj izniči tveganja za vlagatorje, ki bi lahko omejevalo čas zadrževanja praznih nerazvitih parcel.

----

===Predlagani ukrepi===

*Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek. V Sloveniji nimamo zares davka, ki bi odražal ekonomsko stanje trga. Ključno je, da kopičenje nepremičnin bistveno zmanjšuje kupno moč več kot 30 % prebivalstva, saj tretjina prebivalstva plačuje nesorazmerno najemnino glede na svojo plačo, ki bi jo sicer lahko namenili v bolj produktivnemu kapitalu in izboljšanju svojih bivalnih pogojev.

*Nepremičninski davek omogoča tudi '''bolj racionalno uporabo prostora in razbremeni trg.''' Danes vlagatorji nimajo tveganja, ki bi jih spodbudila v gradnjo, temveč lahko čakajo, da se cena nepremičnine dvigne z urbanizacijo, ki jo povzročijo k gradnji bolj nagnjeni investitorji. Tako danes prostor stoji v patu, kjer eni čakajo drugega, cene nepremičnin pa se zaradi demografskih okoliščin dražijo.

*S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. Davek je dvostranski, saj prvič omogoči, da prazne nepremičnine pridejo na trg, drugič pa z zbranim denarjem financira gradnjo neprofitnih stanovanj in stanovanj z omejenim profitom. Tako se razbremeni tudi državna blagajna pri financiranju stanovanj neposredno iz proračuna.

*Pogon gradnje neprofitnih stanovanj je '''grajenje fonda stanovanj''', iz katerega se lahko financira izgradnja novih stanovanj. Jazbinškov zakon je uničil vir financiranja, ki bi lahko omogočal nadaljnjo gradnjo. Namen neprofitnih najemnin mora ostati reinvesticija v nova stanovanja.

*Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža cenovno dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.

*'''Uvedba dvotirnega sistema, ki fizičnim osebam omogoča tudi odkup neprofitnih stanovanj.''' Dunajski sistem je osnovan na kroženju kapitala, zato se lahko v sistem vključujejo tudi fizične osebe, ki imajo dokazano višje prihodke in lahko odplačajo ceno stanovanja v doglednem roku. Sistem odplačevanja stanovanja omogoča državljanom brez prve nepremičnine in z višjimi prihodki hitrejšo pot do lastništva ter hitrejšo dokapitalizacijo sklada za gradnjo novih stanovanj z omejenim profitom. Navsezadnje to tudi omogoča kritičnim kadrom z višjimi dohodki — na primer zdravnikom, da ostanejo in soustvarjajo državo.

*'''Uvedba dednih najemniških pogodb''' tako za kadrovska kot tudi neprofitna stanovanja za državljane, katerim to predstavlja edino stanovanje. Socialna varnost je zelo pomembna, tako v širšem državnem sistemu, kot tudi na lokalni ravni. Dedne pogodbe neprofitnih in kadrovskih stanovanj omogočajo razbremenitev tistih, katerih namen je ustvariti družino. Dunajski model tako tudi omogoča grajenje skupnosti v soseskah, zato da te tudi skupaj odraščajo in gradijo temelje za močne medvrstniške odnose.

*'''Vzpostavitev nadzora nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom.''' Današnji sistem omogoča tajitev davkov tistim, ki nepremičnine oddajajo v najem, saj so pogodbe velikokrat spisane na črno. Z nepremičninskim davkom bi tako lahko beležili vsako drugo nepremičnino, ki bi po vsej verjetnosti odšla v najem. Poleg tega bi za obratovanje platform, ki omogočajo trženje nepremičnin, uvedli pogoj, da predajo evidence v enotni državni sistem. Ukrep bi razbremenil tako omejeno inšpekcijsko službo v prid bolj učinkovitem ukrepanju.

*'''Učinkovitejši nadzor najemniških pogodb.''' Najemniške pogodbe so pogodbe tretjih oseb, zato niso nadzorovane s strani države, temveč se spore rešuje na sodiščih. Uvedba evidence najemniških pogodb bi tudi tako omogočila hitrejše ukrepanje v primeru tajitve davkov, kar bi zaščitilo tako najemodajalce kot najemojemalce, ter sodišča razbremenilo tovrstnih tožb.

*'''Učinkovitejši nadzor kupoprodajnih pogodb sosednjih stanovanjskih enot.''' Investitorji tajijo davke tako, da kupujejo pare manjših stanovanj, ki so predmet tako tudi manjše obdavčitve, vendar konstrukcijsko ohlapno ločene. Med njimi podrejo stene in združijo ter preuredijo stanovanje v bolj prostorno, katero bi se po zakonodaji štelo v luksuzno obdavčitev.

*'''Preoblikovanje prostorske regulative.''' Prostorska zakonodaja (ZureP) občinam ne omogoča hitrejših sprememb prostorskih aktov, zato te, kot tudi zasebni investitorji, čakajo po deset let, da državni organi presodijo vpliv. Za manjše parcele ter prostorsko najmanj tvegana območja bi morali občinam omogočiti sprotno in hitrejše kartiranje območij v prostorskih aktih. Še zlasti, ko je trg nepremičnin zelo omejen.

*Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, a pod pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.

*'''Gradili bomo stanovanja, sofinancirana s strani državljanov'''. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-vlagatorji vstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po končani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.

*'''Uvedba dvotirne predkupne pravice za parcele, namenjene večstanovanjski gradnji''', kjer bi občine imele prve pravico do nakupa ter stanovanjske zadruge drugo pravico, šele nato bi prišli na vrsto zasebni investitorji.

*'''Sprejetje zakona o stanovanjskih zadrugah.''' Stanovanjske zadruge nimajo sistemske ureditve za lasten obstoj. Njihov pravni položaj zahteva močno pravno podlago, s katero lahko rešujejo morebitne spore, se vključujejo v lagodnejši davčni sistem ter uveljavljajo predkupne pravice.

*'''Uvedba zakonske podpore fundacijam za stanovanjske zadruge''' po modelu iz Španije. Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov s strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem, s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu.

*'''Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad''' oz. uvedba lažjega odkupa lokalnim družbam za gradnjo stanovanj z omejenim profitom.

*V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije. Naš cilj je, da v 8 letih čisto vsi študenti (ne le tisti iz drugih občin!) dobijo sobo v študentskem domu.

[[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|>> Naprej]]

Program 2026

2026-03-11T11:47:02Z

Cr00k:

= UVOD =

Pirati svojo politiko gradimo na prepričanju, da mora država služiti ljudem in ne interesnim mrežam, kapitalskim elitam ali ozkim političnim krogom. Naše delovanje temelji na zaščiti človekovih pravic, zasebnosti, javnega dobrega, svobode izražanja in dostopa do znanja.

Zavzemamo se za odprto, pregledno in demokratično družbo, v kateri imajo državljanke in državljani dejanski nadzor nad oblastjo, ne pa obratno.

Slovenija se danes sooča s prepletom kriz, ki imajo skupni imenovalec, to je odpoved delovanja države v javnem interesu. Korupcija, klientelizem in netransparentno upravljanje so postali stalnica. Brez zaupanja v delovanje države pa demokracija ne more delovati.

Stanovanjska kriza razgalja globoko neenakost v naši družbi. Stanovanja niso več dojeta kot temeljna življenjska dobrina, temveč investicija. Nedostopnost stanovanj neposredno vpliva na demografijo, socialno varnost in prihodnost celotne države.

Hkrati Slovenija vztraja pri zastarelih razvojnih modelih. Prometni sistem je avto-centričen, neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Javni potniški promet je drag, počasen in slabo upravljan, kar ljudi sili v odvisnost od avtomobila. Energetska politika je prepuščena tržnim špekulacijam, namesto da bi sledila ciljem stabilnosti in varnosti energetske oskrbe.

Digitalna preobrazba, ki bi lahko okrepila demokracijo, učinkovitost države in pravice posameznika, se izvaja stihijsko in pogosto v škodo zasebnosti. Množični nadzor, zbiranje podatkov in uvajanje netransparentnih tehnoloških rešitev ogrožajo temeljne svoboščine.

Demokratični sistem se zapira. Volilna pravila utrjujejo položaj velikih strank, politične funkcije se koncentrirajo v rokah istih posameznikov, možnosti neposrednega odločanja pa se omejujejo. Ljudje imajo vse manj občutka, da lahko vplivajo na skupne odločitve.

Piratska stranka odgovarja na te izzive s programom, ki v ospredje postavlja javni interes, transparentnost, socialno pravičnost, digitalne pravice in neposredno demokracijo.

Verjamemo, da je mogoče z odločnimi, premišljenimi in pogumnimi ukrepi ponovno zgraditi državo, ki bo delovala v interesu večine.

Usmerimo Slovenijo v smer, kjer razvoj, tehnologija in politika služijo ljudem.

|[[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|>> Naprej]]

Program 2026/1.1 Boj proti korupciji

2026-03-11T11:46:49Z

Cr00k:

Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.

Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.

Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.

Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.

----

===Predlagani ukrepi:===

* Ščitili bomo sodnike, tožilce in druge preiskovalce pred povračilnimi ukrepi države. Nagradili bomo prijave korupcije, ki bodo uspešno preganjanje in vodile v obsodbo z do 10 % dokazane škode.

* '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.

* '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.

* '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''

* '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov, bodo javni.

* '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''

* '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.

* '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.

* '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti, '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.

* Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.

* Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.

* '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''

* Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.

* '''Ključnih dokumentov''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.

* '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.

* Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja za uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''

* '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.

[[Program 2026|Nazaj <<]]|[[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|>> Naprej]]

Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza

2026-03-11T11:46:22Z

Cr00k:

Program 2026/1.1 Boj proti korupciji

2026-03-11T11:42:50Z

Cr00k:

Program 2026

2026-03-11T11:41:46Z

Cr00k:

Program 2026

2026-02-24T08:43:50Z

Cr00k:

= UVOD =

Pirati svojo politiko gradimo na prepričanju, da mora država služiti ljudem in ne interesnim mrežam, kapitalskim elitam ali ozkim političnim krogom. Naše delovanje temelji na zaščiti človekovih pravic, zasebnosti, javnega dobra, svobode izražanja in dostopa do znanja.

Zavzemamo se za odprto, pregledno in demokratično družbo, v kateri imajo državljanke in državljani dejanski nadzor nad oblastjo, ne pa obratno.

Slovenija se danes sooča s prepletom kriz, ki imajo skupni imenovalec, to je odpoved delovanja države v javnem interesu. Korupcija, klientelizem in netransparentno upravljanje so postali stalnica. Brez zaupanja v delovanje države pa demokracija ne more delovati.

Stanovanjska kriza razgalja globoko neenakost v naši družbi. Stanovanja niso več tretirana kot temeljna življenjska dobrina, temveč investicija. Nedostopnost stanovanj neposredno vpliva na demografijo, socialno varnost in prihodnost celotne države.

Hkrati Slovenija vztraja pri zastarelih razvojnih modelih. Prometni sistem je avto-centričen, neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Javni potniški promet je drag, počasen in slabo upravljan, kar ljudi sili v odvisnost od avtomobila. Energetska politika pa je prepuščena tržnim špekulacijam, namesto da bi sledila ciljem stabilnosti in varnosti energetske oskrbe.

Digitalna preobrazba, ki bi lahko okrepila demokracijo, učinkovitost države in pravice posameznika, se izvaja stihijsko in pogosto v škodo zasebnosti. Množični nadzor, zbiranje podatkov in uvajanje netransparentnih tehnoloških rešitev ogrožajo temeljne svoboščine.

Demokratični sistem pa se zapira. Volilna pravila utrjujejo položaj velikih strank, politične funkcije se koncentrirajo v rokah istih posameznikov, možnosti neposrednega odločanja pa se omejujejo. Ljudje imajo vse manj občutka, da lahko vplivajo na skupne odločitve.

Piratska stranka odgovarja na te izzive s programom, ki v ospredje postavlja javni interes, transparentnost, socialno pravičnost, digitalne pravice in neposredno demokracijo.

Verjamemo, da je mogoče z odločnimi, premišljenimi in pogumnimi ukrepi ponovno zgraditi državo, ki bo delovala v interesu večine.

Usmerimo Slovenijo v smer, kjer razvoj, tehnologija in politika služijo ljudem.

Program 2026

2026-02-24T08:42:39Z

Cr00k: lektura od sh.

= UVOD =

Pirati svojo politiko gradimo na prepričanju, da mora država služiti ljudem in ne interesnim mrežam, kapitalskim elitam ali ozkim političnim krogom. Naše delovanje temelji na zaščiti človekovih pravic, zasebnosti, javnega dobra, svobode izražanja in dostopa do znanja.
Zavzemamo se za odprto, pregledno in demokratično družbo, v kateri imajo državljanke in državljani dejanski nadzor nad oblastjo, ne pa obratno.
Slovenija se danes sooča s prepletom kriz, ki imajo skupni imenovalec, to je odpoved delovanja države v javnem interesu. Korupcija, klientelizem in netransparentno upravljanje so postali stalnica. Brez zaupanja v delovanje države pa demokracija ne more delovati.
Stanovanjska kriza razgalja globoko neenakost v naši družbi. Stanovanja niso več tretirana kot temeljna življenjska dobrina, temveč investicija. Nedostopnost stanovanj neposredno vpliva na demografijo, socialno varnost in prihodnost celotne države.
Hkrati Slovenija vztraja pri zastarelih razvojnih modelih. Prometni sistem je avto-centričen, neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Javni potniški promet je drag, počasen in slabo upravljan, kar ljudi sili v odvisnost od avtomobila. Energetska politika pa je prepuščena tržnim špekulacijam, namesto da bi sledila ciljem stabilnosti in varnosti energetske oskrbe.
Digitalna preobrazba, ki bi lahko okrepila demokracijo, učinkovitost države in pravice posameznika, se izvaja stihijsko in pogosto v škodo zasebnosti. Množični nadzor, zbiranje podatkov in uvajanje netransparentnih tehnoloških rešitev ogrožajo temeljne svoboščine.
Demokratični sistem pa se zapira. Volilna pravila utrjujejo položaj velikih strank, politične funkcije se koncentrirajo v rokah istih posameznikov, možnosti neposrednega odločanja pa se omejujejo. Ljudje imajo vse manj občutka, da lahko vplivajo na skupne odločitve.
Piratska stranka odgovarja na te izzive s programom, ki v ospredje postavlja javni interes, transparentnost, socialno pravičnost, digitalne pravice in neposredno demokracijo.
Verjamemo, da je mogoče z odločnimi, premišljenimi in pogumnimi ukrepi ponovno zgraditi državo, ki bo delovala v interesu večine.
Usmerimo Slovenijo v smer, kjer razvoj, tehnologija in politika služijo ljudem.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:57:18Z

Cr00k:

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:39:46Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

----

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

'''Knjižnice, knjige in založništvo'''
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi'''
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti'''
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

'''2. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.'''
*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
*ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
*dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
*ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
*krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
*ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
*dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

'''3. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)'''
*proti proračunskim rezom v kulturo.
*2% proračuna države se nameni za kulturo.
*jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
*davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
*kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
*spodbudami za zasebne investitorje,
*razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
*sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
*povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
*nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
*nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
*samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
*krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
*povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
*sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
*uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
*kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
*krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

'''4. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki'''
*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
*Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
*Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
*Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
*spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
*Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

'''5. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih'''
*nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
*zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
*dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
*razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
*zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
*nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
*osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
*povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
*ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

'''6. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture'''
*krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
*razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
*izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
*zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
*dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

'''7. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi'''
*vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
*ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
*vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
*ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
*aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
*priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

'''8. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo'''
*uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
*vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
*debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
*debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
*dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
*učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
*podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
*sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
*krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

----

===PRENOVA MEDIJSKE ZAKONODAJE===

'''1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij'''
*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.
*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.
*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.
*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.
*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.
*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

'''2. STA kot javni in ne vladni servis'''
*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.
*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.
*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

'''3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja'''
*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.
*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.
*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

'''4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili'''
*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.
*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.
*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.
*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.
*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

'''5. Omejitev zaklepanja člankov'''
*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

'''6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava'''
*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

'''7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba)'''
*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

'''8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami'''
*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

'''9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo'''
*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:37:37Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

----

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

'''Knjižnice, knjige in založništvo'''
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi'''
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti'''
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

'''2. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.'''
*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
*ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
*dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
*ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
*krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
*ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
*dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

'''3. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)'''
*proti proračunskim rezom v kulturo.
*2% proračuna države se nameni za kulturo.
*jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
*davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
*kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
*spodbudami za zasebne investitorje,
*razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
*sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
*povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
*nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
*nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
*samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
*krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
*povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
*sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
*uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
*kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
*krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

'''4. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki'''
*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
*Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
*Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
*Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
*spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
*Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

'''5. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih'''
*nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
*zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
*dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
*razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
*zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
*nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
*osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
*povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
*ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

'''6. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture'''
*krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
*razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
*izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
*zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
*dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

'''7. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi'''
*vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
*ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
*vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
*ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
*aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
*priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

'''8. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo'''
*uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
*vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
*debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
*debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
*dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
*učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
*podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
*sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
*krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

----

===PRENOVA MEDIJSKE ZAKONODAJE===

'''1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij'''

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:34:35Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

----

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

'''Knjižnice, knjige in založništvo'''
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi'''
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti'''
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

'''2. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.'''
*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
*ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
*dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
*ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
*krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
*ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
*dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

'''3. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)'''
*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:33:15Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

----

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

:'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

:'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

:'''Knjižnice, knjige in založništvo'''
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

:'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi'''
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

:'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti'''
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===

*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
* ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
* dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
* ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
* krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
* ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
* dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

----

===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)===

*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:32:44Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

----

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

'''Knjižnice, knjige in založništvo'''
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi'''
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti'''
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===

*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
* ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
* dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
* ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
* krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
* ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
* dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

----

===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)===

*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:31:42Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

*'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

*'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
*Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
*Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

*'''Knjižnice, knjige in založništvo
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
*Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
*Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

*'''Kulturna dediščina, umetnost in arhivi
*Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
*Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
*Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
*Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
*Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
*V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

*'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===

*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
* ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
* dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
* ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
* krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
* ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
* dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

----

===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)===

*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-23T13:29:27Z

Cr00k:

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

===Predlagani ukrepi===

*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

*'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

*'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
• Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
• Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.
Knjižnice, knjige in založništvo
• Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
• Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
• Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.
Kulturna dediščina, umetnost in arhivi
• Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
• Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
• Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
• Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
• Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
• V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

*'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

----

===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===

*'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===

*dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
* ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
* dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
* ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
* krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
* ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
* dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

----

===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)===

*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
*Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-23T10:18:10Z

Cr00k:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-23T10:17:51Z

Cr00k:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-23T10:17:37Z

Cr00k:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-23T10:16:20Z

Cr00k:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-23T10:11:30Z

Cr00k:

===DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE===

Področje dela, družine in socialnih zadev je najosnovnejši temelj socialne države. Minimalni standard politike je zagotavljanje dostojnega življenja za vse, neodvisno od socialnega položaja ali drugih življenjskih okoliščin posameznika.

V zadnjih letih opazujemo trend rasti prekarnosti in izkoriščanja delavcev. Država mora aktivno postavljati meje delodajalcem z namenom, da prepreči tovrstne zlorabe.

Zagovarjamo uvedbo krajšega delovnega časa, močnejšo zaščito pred zlorabami ter krepitev ekonomske demokracije.

Pri tem zavračamo represivne in kaznovalne pristope do socialne politike, saj je to le spirala, ki ljudi pahne v revščino in socialno izključenost. Probleme kot so brezdomstvo, duševne stiske in splošna socialna negotovost, je potrebno reševati s sistemskimi spremembami.

----

===Predlagani ukrepi:===

*'''Skrajšanje delovnega časa'''
:Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez zmanjšanja plač. Začeli bi s pilotnimi projekti in panogami, kjer je tak ukrep najlažje uvesti. Z zmanjšanjem izgorelosti delavcev lahko dosežemo manj bolniških odsotnosti in omogočimo bolj kakovostno življenje ljudem.

*'''Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem zadostnega počitka med izmenami'''
:Prekratki odmori med izmenami vodijo do povečanja možnosti poškodb, izgorelosti in dolgotrajnih zdravstvenih posledic. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, zvišali kazni za izkoriščanje in zagotovili obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih, ki jih bodo delavci lahko prijavili prek enostavnega elektronskega obrazca.

*'''Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo'''
:Slovenija mora odločno zatreti naraščajoč pojav uvoza tujih delavcev z namenom njihovega izkoriščanja v nehumanih pogojih. Okrepili bomo nadzor nad agencijami za posredovanje delavcev, njihovimi podizvajalci in drugimi povezanimi pravnimi osebami ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne pravice delavcev. Žrtvam bomo omogočili enostavnejšo prijavo zlorab.

*'''Sprememba pogojev za vračanje štipendij'''
:Državne štipendije naj ostanejo ključno orodje socialne pravičnosti za tiste, ki se izobražujejo. Omogočili bomo bolj predvidljiv in človeški sistem, ki bo prioritiziral dokončanje študija brez ustvarjanja dolgov. Če so štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj bo enako obravnavano tudi vračanje le teh (npr. z možnostjo odloga ali odpisa).

*'''Zagotovitev minimalno dveh prostih dni za delavce v maloprodaji'''
:Maloprodaja je znana po neizprosnih urnikih ter nepredvidljivosti. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer naj bo vsaj en od teh v okviru vikenda (v kolikor delavec ne želi drugače). Delo v trgovini naj bo običajno delo, ki ne terja stalne pripravljenosti.

*'''Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)'''
:Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, saj se kaznuje ljudi, ki nimajo ničesar. Takšne globe niso rešitev za vzdrževanje javnega reda in miru saj problem zgolj premikajo drugam in poglabljajo posameznikovo izključenost in stisko.

*'''Zagotavljanje pomoči pri duševnem zdravju brezdomcev'''
:Velik del brezdomstva je posledica psihičnih stisk, travm in hudih odvisnosti (pogosto posledica prejšnjih dveh), kar se jim ob življenju na ulici bistveno poslabša. Vzpostavili bomo dostopne programe z mobilnimi ekipami za psihosocialno podporo brezdomcem.

*'''Zagotavljanje dnevno-nočnega centra za brezdomce'''
:Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, ki bo nudila toplo zavetje, higieno, hrano in strokovno podporo. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov in povečali sredstva za izvajanje tovrstnih programov.

*'''Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji'''
:Mladi potrebujejo prostore, kjer bodo lahko prosto ustvarjali, se družili, razvijali talente in dobivali podporo v primeru stiske. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov ter uvedli program sofinanciranja manjših koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in raznih kulturnih mikroinfrastruktur po regijah.

*'''Delavsko lastništvo'''
:Podpiramo ESOP model, kjer lahko zaposleni postopno vstopajo v lastniško strukturo podjetja in pridobijo pravico do soodločanja. Takšni sistemi vodijo v močnejša in stabilnejša podjetja in pravičnejše razmerje med delom in dobičkom.

*'''Okrepitev stanovanjske inšpekcije'''
:Stanovanjska zakonodaja ne more učinkovati, če se ne izvaja tudi v praksi, zato je nujno, da država okrepi nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Današnjo majhno število inšpektorjev ne zadošča za zaščito najemnikov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, ki bo zagotovila nadzor in preprečevala zlorabe.

*'''Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava upravnika'''
:Upravniki večstanovanjskih stavb upravljajo skupni denar vseh stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev popolnoma transparentna. Stanovalci morajo biti upravičeni do enostavnega vpogleda v vse finančne transakcije in pogodbe, ki se izvajajo z njihovim denarjem. Poenostavili bomo tudi proces zamenjave upravnika.

*'''Romski mediatorji in terensko delo'''
:Okrepiti moramo programe romskih mediatorjev v šolah, zdravstvu in socialnih službah. Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih in administrativnih izzivih v povezavi z drugimi Romi. Za konkretne rezultate morajo biti ti programi stalni, ne le projektno financirani.

===MIGRACIJE===
Zavzemali se bomo za pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije

Neurejeni politiki migracij, ki ne koristi nikomur, razen političnim in gospodarskim interesom posameznikov, je treba narediti konec.

Politika upravljanja z migracijami v Evropi je že vrsto let v zelo slabem stanju. Na področju, kjer je nujen koordiniran odziv celotne regije, države delujejo vsaka po svoje, pri čemer s svojim ravnanjem pogosto kršijo pravice migrantov in svoje zaveze do mednarodnih dogovorov ter drugih držav. Obenem delovanje evropskih držav na področju migracij pogosto ne koristi niti njihovim lastnim prebivalcem, saj je neekonomično, povzroča mnoge varnostne in druge težave ter družbam povzroča tudi drugo posredno škodo. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočila tako spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in splošno dobrobit naših družb.

----

=== Predlagani ukrepi: ===

*'''Azilni postopki'''

:Zavzemali se bomo za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope (brez dokumentov, na skrivaj, mimo pravil) z ustreznimi ukrepi skrči na minimum.

:Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne. Ni opravičljivih razlogov za to, da azilni postopki v Sloveniji trenutno trajajo po več mesecev ali celo let1. Zaskrbljujoče dejstvo je, da dolgotrajnost postopkov ni naključna – gre za prikrito politiko Ministrstva za notranje zadeve, s katerim poskuša begunce odvrniti od iskanja zaščite v Sloveniji.

:S to politiko je treba prenehati, saj nastanitev in oskrba prosilcev za azil tekom dolgotrajnih azilnih postopkov za državo predstavlja nepotreben strošek, za begunce, ki v negotovosti čakajo na izid postopka pa je tak sistem nehuman. Po drugi strani dolgotrajnost koristi ravno tistim migrantom, ki niso begunci, in azilne postopke zlorabljajo za namene svojega potovanja proti ciljnim državam. Nastanitveni azilni centri za nikogar ne bi smeli postati njegov dom, temveč le kratka, prehodna nastanitev.

*'''Vračanje v izvorne države'''

:Drug nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. Število tovrstnih vračanj iz Slovenije v države izvora je že od nekdaj zanemarljivo nizko. Namesto tega slovenski organi migrante bodisi vračajo čez mejo na Hrvaško (kar nima nobenega praktičnega učinka, saj isti ljudje v kratkem ponovno vstopijo v Slovenijo) ali jim pustijo, da nadaljuje svojo pot naprej proti ciljnim državam, kar dela Slovenijo privlačno kot državo nezakonitega tranzita. Z vzpostavitvijo doslednega vračanja v države izvora bi Slovenija po drugi strani tujce, ki niso begunci, učinkovito odvračala od nezakonitega vstopa v državo.

:Če bi do okrepitve vračanja v izvorne države prišlo na ravni celotne Evropske unije, bi to na dolgi rok vplivalo tudi na splošno zmanjšanje števila nezakonito prebivajočih tujcev. Da bi zagotovili lažjo izvedbo vrnitev neposredno v države izvora, si bomo Pirati zavzemali za sklenitev dodatnih sporazumov o vračanju med Slovenijo ali Evropsko unijo in tretjimi državami, iz katerih prihaja večje število iregularnih migrantov.

:Seveda pa v nobenem primeru ne smemo dopustiti vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, (tj. beguncev) ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki iz naslova varovanja človekovih pravic.

*'''Zaščita beguncev'''

:Upoštevaje, da so begunci ljudje, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker bi tam utrpeli usmrtitev, mučenje, neupravičeno kaznovanje ali ogroženost zaradi vojne, ima svetovna skupnost moralno (in tudi pravno) dolžnost, da jih zaščiti in jim omogoči dostojno življenje.

:V interesu pravične globalne delitve odgovornosti za njihovo zaščito morajo tudi evropske države sprejeti del svetovnih beguncev. To pa je treba narediti na urejen način in ne prek njihovega prihoda po nevarnih in mučnih iregularnih poteh, kot je praksa sedaj. Beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v države sprejema z izdajo humanitarnih viz. Poleg tega lahko Evropa za zaščito beguncev poskrbi tudi brez njihovega prihoda – z omogočanjem dejanske zaščite v tretjih državah, kot je bila to storjeno za sirske beguncev v okviru dogovora med državami Evropske unije in Turčijo iz leta 2016. Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, si Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti opcijo, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi.

:Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, tako da se v najhitrejšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom, podjetniškimi iniciativami in drugim vložkom prispevajo k dobrobiti družbe.

*'''Celovit pristop k izgradnji boljšega sistema'''

:Pirati si zavzemamo tudi za druge ukrepe, ki bodo zmanjšali privlačnost nezakonitega potovanja v Evropo. Za ta namen je treba ostro nastopiti proti nezakonitemu zaposlovanju tujcev, do katerega prihaja v nekaterih državah članicah in ki je med poglavitnimi spodbujevalnimi dejavniki iregularnega priseljevanja. Pirati podpiramo tudi reševanje vzrokov iregularnih migracij v njihovih krajih izvora, tako z mirovno politiko kot razvojno pomočjo. Nazadnje so izboljšave potrebne tudi pri ureditvi zakonitih migracij; državljanom tretjih držav je treba omogočiti prebivanje in delo ali študij v Evropi v obsegu in na način, ki bo maksimiral pozitivne učinke tako za države sprejema kot države izvora. Če v Evropski uniji obstaja potreba po tuji delovni sili, naj se ta zagotovi na zakonit način, izkoriščanje iregularnih migrantov pa naj postane stvar preteklosti.

:Pirati si torej zavzemamo za pravičen, zakonit in urejen sistem upravljanja z migracijami, v skladu s katerim bo nezakonito prehajanje meja zmanjšano na minimum, preprosto zato, ker migranti zanj ne bodo več motivirani: beguncem bodo omogočene zakonite poti in dejanska zaščita v tretjih državah, ostali iregularni migranti pa ne bodo več imeli možnosti dela na črno in zlorabe azilnih postopkov ter bodo ob vsakem stiku z oblastmi hitro vrnjeni v svoje države izvora.

*'''Zakaj “varovanje mej” ni rešitev'''

:Pirati priznavamo tudi pomembnost fizičnega varovanja meja, vendar opozarjamo, da je samo na tak način, brez zgoraj opisanih ukrepov, nezakonite migracije nemogoče ustaviti. Posebej opozarjamo, da postavljanje ograj, prodaja tehnologije za nadzor meja in zaposlovanje velikega števila varnostnega osebja predstavlja obsežno globalno gospodarsko panogo, v kateri privatna podjetja v povezavi z oblastmi ustvarjajo ogromne zaslužke. Glede na to, zmanjšanja obsega nezakonitih migracij prek sistema »varovanja mej« niti ne gre pričakovati, saj poslovno-birokratski kompleks, ki z njim upravlja, ni motiviran za rešitev problema. Vedno nove migrante namreč nujno potrebuje za nadaljevanje svoje dobičkonosne dejavnosti.

:Nazadnje poudarjamo, da si bomo Pirati odločno zavzemali za prenehanje vseh nezakonitih praks slovenskih organov pri obravnavi tujcev, vključno s kršitvami v policijskih postopkih na mejah.

:Vračanja iregularnih migrantov čez mejo v hitrih neformalnih postopkih kljub izraženi nameri za azil in skupinska vračanja (pushbacks)3 predstavljajo nesporne in resne kršitve domačega in mednarodnega prava. Poleg škode, povzročene samim beguncem in drugim migrantom, opozarjamo, da imajo navedene kršitve tudi otipljive negativne posledice za slovensko družbo.

:Nespoštovanje domače in mednarodne zakonodaje s strani policije je treba jemati zelo resno in proti takšnim trendom odločno nastopiti, sicer se lahko razrahljan odnos do prava kaj hitro prenese tudi na druga področja policijskega dela.

:Prav tako lahko dejstvo, da so policisti z izvajanjem trenutne politike prisiljeni v nehumano obravnavo migrantov, vpliva na njihovo vedenje do ljudi v drugih postopkih. Tudi to so razlogi, zaradi katerih Pirati striktno zakonitost delovanja državnih organov izpostavljamo kot enega od nujnih temeljev sistema upravljanja z migracijami.

===TUJCI===

Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Zavedamo se kompleksnosti razlogov, ki vodijo v priseljevanje tujcev. Nekaj priseljevanja je naravnega. Nekaj ga ekonomsko potrebujemo. Nekaj je nepotrebnega. Prvega sprejemamo, z drugim se soočamo, tretjega zmanjšujemo. Neizbežnost priseljevanja ne pomeni, da je neizbežna slaba ali neobstoječa integracija. Za nas je edina oblika priseljevanja, ki je sprejemljiva taka, ki vodi v popolno integracijo in ne destabilizira ali ruši naše družbe.”

----

===Predlagani ukrepi:===

*Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.
:* Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.

* Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
* Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.

* Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.
:* Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
:* V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.

* Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
* Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
* Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
* Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.

*Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.

* Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
*Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
* Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-23T10:04:44Z

Cr00k:

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-23T10:03:51Z

Cr00k:

==ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET==

Slovenija je trenutno ena od najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, promet pa predstavlja tudi enega od največjih virov emisij in onesnaženja. Infrastruktura železnic je zastarela, delež drugih oblik trajnostne mobilnosti pa ne narašča dovolj hitro. Pirati bomo prioritizirali investicije v sodobno trajnostno mobilnost.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

Nadgradnja na izmenični tok je temelj moderne železnice, saj omogoča boljšo zmogljivost in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. Če želimo, da ljudje izberejo vlak namesto avta, potrebujemo stabilno in kakovostno infrastrukturo.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

Tivolski lok bi olajšal pretočnost železniškega prometa med primorsko in gorenjsko železnico. Trenutno morajo vsi vlaki zapeljati proti glavni železniški postaji v Ljubljani in se od tam usmeriti na gorenjsko progo. Tivolski lok bi vlakom iz Primorske omogočil hitro nadaljevanje poti po gorenjski progi.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

Pirati bomo podprli investicije v elektrifikacijo vseh obstoječih prog. Nedopustno je, da v letu 2026 po naših tirih še naprej redno vozijo dizelske lokomotive.

* '''Uvedba enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

Nakup vozovnice mora biti preprost postopek. Vse oblike vozovnic skupaj z voznimi redi je potrebno zagotoviti na enotnem portalu.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

Uporabniki javnega prevoza morajo imeti dostop do informacij v realnem času, da lahko dejansko učinkovito izkoristijo storitev, za katero so plačali. Odprtost podatkov zagotavlja preglednost, lažje načrtovanje in možnost razvoja uporabnih aplikacij.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in ugodnejši od avtomobila, še posebej za ljudi, ki ga potrebujejo za vsakodnevno pot v šolo ali službo. V ta namen bomo prepolovili ceno letnih kart.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

Trenutno je trg avtobusnih prevozov organiziran v strukturo oligopola, ki koristi le dobičku peščice podjetij. Avtobusni prevoz mora biti organiziran v interesu uporabnikov. Škodljiva javno-zasebna partnerstva je potrebno prekiniti.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo prevoz. Z regionalizacijo pristojnosti bo javni avtobusni prevoz postal bolj fleksibilen in prijazen uporabnikom.

==KOLESARSKA INFRASTRUKTURA==

Ker se Slovenija uveljavlja kot kolesarska velesila, naj sledi tudi globalnim trendom razvoja kolesarske infrastrukture in zakonodaje. Pirati predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva in večjo uvidevnost do kolesarjev.

Kombiniranje vožnje s kolesom in z vlakom predstavlja velik potencial, saj boljša integracija teh dveh oblik trajnostne mobilnosti dokazano povečuje rabo obeh načinov transporta.

Kazni za kolesarje morajo postati manj rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo za to prejme globo, kar je povsem nerazumno. Policijski postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola pa nosijo stroge kazni skoraj tako visoke kot pri motoriziranih voznikih, čeprav je ogrožanje drugih udeležencev v prometu pri kolesarjih znatno manjše.

----

===Predlagani ukrepi===

*Zagotovili bomo zakonsko podlago in finančna sredstva za gradnjo kolesarskih supercest med občinami in naselji namenjenih tako kolesarskemu transportu (vožnja na delovno mesto, obisk naselij, nakupovanje, itd.) kot športu in rekreaciji.

*V naseljih bomo na kolesarske superceste priključili mrežo kolesarskih stez, urejenih v skladu z najnovejšimi standardi iz kolesarsko razvitih držav.

*Zagotovili bomo subvencije za nakup prvega kolesa in državno poroštvo za nakup kolesa z brezobrestnimi krediti.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo sprejeli zakonodajo, ki bo upravam narodnih parkov omogočila samostojno odločanje o ureditvi vožnje na področju njihovih parkov.

*S spremembo zakonodaje bomo, ob primerni vidljivosti in razmerah, dovolili vzporedno vožnjo kolesarjev. Skupino več kolesarjev se da mnogo hitreje in varneje prehiteti, če vozijo vzporedno, kot pa če bi vozili drug za drugim.

*Spremenili bomo zakonodajo, ki kazni za kolesarje, ki ogrožajo zgolj sebe, enači s kaznimi za motorna vozila. Policija kolesarjev ne bo testirala za vožnjo pod vplivom, temveč le ugotavljala zmožnost varne vožnje. V primeru nezmožnosti vožnje v ravni črti in po zakonih bo izrekla mandatno kazen v višini 200 €.

*Zakonsko bomo drugače uredili kaznovanje za vožnjo kolesa brez luči. Kolesar, kaznovan za vožnjo brez luči, bo poleg kazni prejel tudi kolesarske luči, s katerimi bo lahko nato varno in zakonito nadaljeval svojo pot.

*V skladu z EU Uredbo o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu bomo z zakonom predpisali, da bodo morali vsi novi ali prenovljeni potniški vlaki imeti prostor namenjen prevozu najmanj štirih koles.

==ENERGETSKA INFRASTRUKTURA==

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizko-ogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

Program 2026/2.5 Informacijska družba

2026-02-23T09:55:40Z

Cr00k:

Program 2026/2.5 Informacijska družba

2026-02-23T09:55:20Z

Cr00k:

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bomo preoblikovali v novo '''Ministrstvo za informacijsko družbo''', ki bo zadolženo za prehod v informacijsko družbo in razvoj le te. Glavni smoter ministrstva bo reguliranje prehoda v informacijsko družbo. Poleg tega bomo z njim zagotovili profesionalizacijo in debirokratizacijo državne informatike ter zagotovili digitalno suverenost državnih informacijskih sistemov.

----

===Predlagani ukrepi:===

*'''Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.'''
:Razpršenost posameznih razvojnih politik v povezavi z digitalizacijo različnih sektorjev je dokazano neučinkovit pristop. Predlagano ministrstvo bo imelo močno vlogo v vladi in bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh aspektih, tako v šolstvu, gospodarstvu, sociali, kot v javnem sektorju.

:V splošnem predlagamo delitev na tri dele:
:*'''Urad za digitalno transformacijo državnih storitev'''
:*'''Urad za regulacijo informacijske družbe,''' kar pokriva regulacijo zasebnih entitet, anti-monopolno regulacijo, ipd.
:*'''Urad za odprto infrastrukturo informacijske družbe,''' katerega naloga je zagotoviti čim več odprte infrastrukture s katero lahko informacijska družba cveti.

*'''Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju'''
:Predlagamo centraliziranje strokovnih služb na področju informatike in komunikacije organov nacionalne varnosti, izjema bi bile strokovne službe Slovenske vojske. Trenutna razdrobljenost služb in strokovnjakov bistveno zmanjšuje njihovo učinkovitost.

*'''Povečevanje kibernetske varnosti'''
:V okviru nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, bomo močno okrepili pooblastila za proaktivni boj s kibernetskimi grožnjami.

*'''Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.'''
:Z izboljšanimi in enotnimi pravili bomo uveljavili najboljše prakse globalne IT panoge.

*'''Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju'''
:Javni sektor mora izbirati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo t.i. načelo open-source by default, kar pomeni, da je koda javno financiranih digitalnih rešitev javno dostopna.

*'''Redefinicija "socialnih omrežij"'''
:Zavzemamo se za razjasnitev definicije „družbenega omrežja“, s tem da vpeljemo termin „omrežje za pospeševanje prodaje“. Z novo definicijo bomo tovrstna omrežja ustrezno nadzorovali in regulirali.

*'''Odprtost algoritmov'''
:Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi posegajo v njihovo življenje. Vsak dan se soočamo s prilagojenimi oglasi, priporočili in z za nas posebej prilagojeno vsebino. Ob tem je nujno, da uporabniki dobimo vpogled in nadzor nad delovanjem algoritmov. Uporabnik mora biti upravičen do jasne razlage, zakaj mu algoritem namenja določene objave in imeti tudi pravico, da določene mehanizme prilagajanja vsebine enostavno zavrne.

*'''Obvezna interoperabilnost'''
:Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev z namenom, da uporabnik lahko prenaša svoje podatke med različnimi sistemi. Tako lahko posameznik izbere storitev, ki mu najbolj ustreza, ne zgolj tisto, ki jo uporablja največ ljudi.

*'''Spodbujanje odprtih formatov (anti-adobe formati, PDF in e-knjiga)'''
:Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte formate, ki jih lahko uporablja vsak, ne samo naročniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so npr. PDF/PDA, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. S tem bodo vsebine ostale dostopne trajno, brez odvisnosti od enega podjetja.

*'''Posodabljanje obrazcev ([https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=ugotovitev_rezidentstvo_fo primer FURS z word dokumenti]) [MF]'''
:Digitalna država ni skeniran PDF dokument objavljen nekje na internetu, ampak storitev, katere namen je prihraniti čas tako uporabniku kot državnim organom. Obrazci za poslovanje z državo bodo narejeni po meri uporabnika in dostopni na enotnem portalu.

*'''Javno dostopen portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrivale učni načrt OŠ in SŠ'''
:Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki bo vsebovala prosto dostopne učne načrte za osnovne in srednje šole. Te vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in primerne za samostojno učenje ali podporo učiteljem.

Program 2026/2.11 Znanost in inovacije

2026-02-23T09:46:42Z

Cr00k: