Piratpedija - Prispevki uporabnika [sl]

Glavna stran

2026-02-07T13:33:22Z

Leonid:

<div class="program2026-menu" style="border:1px solid #ccc; padding:0.8em;">
'''Program Piratske stranke – DZ 2026'''

[[Program 2026|Uvod]]

I. Prednostna področja ukrepanja

* [[Program 2026/1.1 Boj proti korupciji|1.1 Boj proti korupciji]]
* [[Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza|1.2 Stanovanjska kriza]]
* [[Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom|1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom]]
* [[Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti|1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti]]
* [[Program 2026/1.5 Energetska kriza|1.5 Energetska kriza]]
* [[Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave|1.6 Zaščita okolja in narave]]
* [[Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti|1.7 Zaščita zasebnosti]]
* [[Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema|1.8 Reforma volilnega sistema]]
* [[Program 2026/1.9 Šolstvo|1.9 Šolstvo]]
* [[Program 2026/1.10 Zdravstvo|1.10 Zdravstvo]]
* [[Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno|1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno]]
* [[Program 2026/1.12 Zaščita potrošnikov|1.12 Zaščita potrošnikov]]
* [[Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa|1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa]]
* [[Program 2026/1.14 Kmetijstvo|1.14 Kmetijstvo]]

II. Ostala področja ukrepanja

* [[Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve|2.1 Delo, družina in socialne zadeve]]
* [[Program 2026/2.2 Finance, gospodarstvo in turizem|2.2 Finance, gospodarstvo in turizem]]
* [[Program 2026/2.3 Infrastruktura|2.3 Infrastruktura]]
* [[Program 2026/2.4 Javna uprava in regije|2.4 Javna uprava in regije]]
* [[Program 2026/2.5 Informacijska družba|2.5 Informacijska družba]]
* [[Program 2026/2.6 Kultura in mediji|2.6 Kultura in mediji]]
* [[Program 2026/2.7 Notranje zadeve|2.7 Notranje zadeve]]
* [[Program 2026/2.8 Obramba|2.8 Obramba]]
* [[Program 2026/2.9 Pravosodje|2.9 Pravosodje]]
* [[Program 2026/2.10 Znanost in inovacije|2.10 Znanost in inovacije]]
* [[Program 2026/2.11 Zunanje in evropske zadeve|2.11 Zunanje in evropske zadeve]]

Glavna stran

2026-02-07T13:33:09Z

Leonid:

Program 2026/1.9 Šolstvo

2026-02-07T12:45:45Z

Leonid:

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavecv. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno mdernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem inetresom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrvoskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicja v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

== Splošno: ==

Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplviajo na dobroit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je zudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strkovnih orodj ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.

Velik vpliv na kakovost čennja ima organizacija pouka. Zgodnji začetki pouka in toga struktura urbukov negaticno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti udeležencev izobraževanja. Pouk je pogosto statičen, premalo dinamiče ter slabo povezan z realnim življenjem. Prevladuje oblika frontalenga podajanja snovi, kar zmanjšuje aktivno vključenost učencev ter učinkovitost podajanja snovi.

Čeprav je šolstvo v Sloveniji na papirju brezplačno in mora takšno tudi ostati, se starši in skrbniki soočajo z naraščanjem skritih stroškov, ki še dodatno poglabljajo neenakosti. Posebno pozornost zahteva tudi uporava različnih plačljivih informcijskih sistemov v šolah, ki dobroželne starše finančno izkoriščajo. Ponudniki teh storitev, ki jih lahko opišemo kot oligopol, so se v preteklosti izkazali za problematične pri varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb.

Dodatne izzive prinaša vse večja raznoliost med učenci, ki je posledica priseljvanja. Za uspšeno soočanje z izivom potrebujemo okrepljeno strokovno podporo, ki je pogosto nezadostna.

Mnoge ustanove nimajo ustrezno urejene infrastrukture za gibalno oviranje uporabnike, kot so dvigala in klančine, kar omejuje dostop do izobraževanja.

=== Predlagane rešitve: ===

* Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.
* Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.
* Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
* Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
* Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.
* Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake
* Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in diajkom tujcem priapda enako število ur tečaja slovenščine neglede na število število preostalih tujcev na šoli.
* Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegovoa naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z diajki tucjci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunajimi organizaciji na području vključevanja tujcev.
* Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.
* Razvoj odprtokodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
* Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
* Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
* Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin
* Zagotovili bomo, da se poltika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

== Vrtci in osnovne šole: ==
Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finačnimi zalogajo, ki jih predstavlja javni izboraževalni sistem. Vrtci so plačlivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse vseč skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov do draghi inšturkicj, ki nastanejo zaradi neenakih standrdov izobraževanja.

V zadnjih desetih letih beležimo skoraj, da 50% porast otrok s posebnimi potrebami.Potrebno je da naslovimo njihove težave z preventivnimi ukrepi ter dologorčno strategijo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke
* Priprava 5 letne strategije za delo z otorci s posebnimi potrebami
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
* Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov
* Upeljali bomo Kartico za prosti čas otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik med 6 in 18 letom bo prejel kartico s katero bo lahko na leto porabil 100€ za neobvezne obšolske aktivnosti ter ostale dejavnost za kvalitetno preživljanje prostega časa
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.
* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč.

== Srednje šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da se trenunti srednješolski sistem sooča z večimi izivi, ki imajo velik vpliv na diajke in njihovo nadaljno izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben iziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju.

Mnogi dijaki se po zaključku srednje šole soočajo s težavmi pri prehodu na trg dela, saj se ne zavedajo svojih zmožnosti ter ne poznajo vseh možnosti. Karierno svetovanje je pgosto površno, kvaliteta pa je odvisna od posamezne šole. Pogosto po koncu šolanja na dobijo zadostne podpore pri prehodu na trg dela.

Pomemben izziv predstavlja tudi slaba razvitost dualenga sistema vajeništva, ki ni prilagojen sodonim potrebam dijakov. Programi so pogosti zastareli, vključevanje lokalnih delodajalcev v mrežo mentorjev je salbo. Dijaki pa pogosto pri mentorjih ne dobijo zadostnega znanja za samostjno nadaljevanje karierne poti. Vajeništvo zaradi teh razlogov ne predstavlja privlačne in kakovostne alternative klasičnemu izobraževanju.

Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šole, kar zmanjšuje njihov občutek vključenosti in pripadnosti. To pa omejuje njihov razvoj demokratičnih kompetenc.

=== Predlagane rešitve: ===

* Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj memorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa naj sami presodijo po kakšnem ključim bodo sprejeli študente.
* Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
* Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah
* Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standrd za kakovost praktičnega usposabljanja. Prizadevali se bomo za večjo vključenost lokalnih delodajalcev.
* Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

== Visoko šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialenga položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

Ob vseh materialnih težavah se študenje vse kasneje vključujejo v raziskovalno delo, zaradi česar je njihovo znanje manj poglobljeno, hkrati pa so slabše pripravljeni na nadaljno raziskovalno kariero oziroma na vstop dela na trg. Dostop do kakovostenga znanja dodatno otežuje razpršenost in zaprtost učnih in raziskovalnih gradiv.

Posebni težavo predstavlja tudi izredni študij, ki je salbo prilagojen študentom, ki so ob študiju zaposleni, saj urniki in študijske zahteve ne upoštevajo njihovih življenskih okoiščin.

Na sistemski ravni financiranje višje in visokošolskih zavodov temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuje množične vpise in nizko prehodnost. Na dolgi rok to znižuje akademske standrde. Kakovost podajanja zanaja je pogosto omejena, saj pedagoši kader pogosto ni ustrezno podkovan s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Študentje pa imajo preko vzodov študentskih svetov omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in sodelovanjem pri odločanju o ključnih vsebinskih vprašanjih.

Študijski programi so premalo fleksibilni, študentje lahko izbirne predmete večinoma izibrajo le na svoji matični fakulteti. Posledica tega je slaba povezanost med študenti različnih fakultet +, kar zmanjšuje interdisciplinarnost in prilagodljivost študija.

Mladi raziskovalci in ostali akademiki pogosto odhajajo v tujino, saj so tam pogoji dela, financiranja in razvoja ugodnješi. Po drugi strani pa je vračanje v Slovenijo birokratsko zapleteno in finančno nezanimivo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba univerzalnega temeljenega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
* Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
* Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
* Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
* Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.
* Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
* Vzpostavitev nacionalnega depozitorja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje
* Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
* Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko
* Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

== ŠOU - Študentska organizacija univerze ==
Nujen je strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij!

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

== Kadrovska problematika: ==
Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsk krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Prilbižno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj maldih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu.

Poleg vseh materialnih težav poklic pedagoškga delavc v družbi izgublja velavjo in spoštovanje, ki ga včasih imel. Vse pogostejši so primeri verbalnea in fizičenga nasilja nad zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, kar še bolj poslabša delovne razmere in zmanjšuje občutek varnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnea delovenga okolja, bi morala biti ena od ključnih prioritet sisteam. Zaradi obstoeječ kadrovse stiske so pedagoški delavci vse bolj preobremenjeni. Zaradi prenatrpanosti urnikov in slabih dleovnih pogojev, pogosto delavcem zmanjkuje energije in časa za kakovostno pripravo na pouk, strokovni razvoj ter kreativno pedagoško delo.

Ravno pedagoški delavci so tisti, ki se najbolj zavedajo pomena vseživljenskega izobraževanja, obstoječi sistem pa strokovnega razvoja ne spodobuja in nagrajuje dolgoročna, temveč ga večinoma omejuje kot pogoj za napredovanje v višji naziv. Ko posameznik doseže najvišji naziv ne obstaja nobena motivacija za nadlajno storkovno izpopolnjevanje. Hkrati pa primanjkuje kakovostnih, relavantnih in praktično usmerjenih izobraževanj. Dodatno prepreke predstavlja tudi prehodnost med gospodarstvo in izobraževalnim sistemom, saj strokovnjaki z boatimi izkušnjami težko vstopajo v vzgojno izobraževalni sistem zaradi slabega vrednotenja njihovega znanja in nekonkurenčnih pogojev zaposlitve.

=== Predlagane rešitve: ===

* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, romi, osnovne šole s prilagojenim programo, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
* Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
* Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo superrevizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.

Program 2026/1.9 Šolstvo

2026-02-07T12:44:54Z

Leonid:

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavecv. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno mdernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem inetresom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrvoskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicja v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

== Splošno: ==

Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplviajo na dobroit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je zudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strkovnih orodj ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.

Velik vpliv na kakovost čennja ima organizacija pouka. Zgodnji začetki pouka in toga struktura urbukov negaticno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti udeležencev izobraževanja. Pouk je pogosto statičen, premalo dinamiče ter slabo povezan z realnim življenjem. Prevladuje oblika frontalenga podajanja snovi, kar zmanjšuje aktivno vključenost učencev ter učinkovitost podajanja snovi.

Čeprav je šolstvo v Sloveniji na papirju brezplačno in mora takšno tudi ostati, se starši in skrbniki soočajo z naraščanjem skritih stroškov, ki še dodatno poglabljajo neenakosti. Posebno pozornost zahteva tudi uporava različnih plačljivih informcijskih sistemov v šolah, ki dobroželne starše finančno izkoriščajo. Ponudniki teh storitev, ki jih lahko opišemo kot oligopol, so se v preteklosti izkazali za problematične pri varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb.

Dodatne izzive prinaša vse večja raznoliost med učenci, ki je posledica priseljvanja. Za uspšeno soočanje z izivom potrebujemo okrepljeno strokovno podporo, ki je pogosto nezadostna.

Mnoge ustanove nimajo ustrezno urejene infrastrukture za gibalno oviranje uporabnike, kot so dvigala in klančine, kar omejuje dostop do izobraževanja.

=== Predlagane rešitve: ===

* Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.
* Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.
* Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
* Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
* Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.
* Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake
* Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in diajkom tujcem priapda enako število ur tečaja slovenščine neglede na število število preostalih tujcev na šoli.
* Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegovoa naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z diajki tucjci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunajimi organizaciji na području vključevanja tujcev.
* Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.
* Razvoj odprtokodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
* Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
* Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
* Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin
* Zagotovili bomo, da se poltika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

== Vrtci in osnovne šole: ==
Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finačnimi zalogajo, ki jih predstavlja javni izboraževalni sistem. Vrtci so plačlivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse vseč skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov do draghi inšturkicj, ki nastanejo zaradi neenakih standrdov izobraževanja.

V zadnjih desetih letih beležimo skoraj, da 50% porast otrok s posebnimi potrebami.Potrebno je da naslovimo njihove težave z preventivnimi ukrepi ter dologorčno strategijo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke
* Priprava 5 letne strategije za delo z otorci s posebnimi potrebami
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
* Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov
* Upeljali bomo Kartico za prosti čas otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik med 6 in 18 letom bo prejel kartico s katero bo lahko na leto porabil 100€ za neobvezne obšolske aktivnosti ter ostale dejavnost za kvalitetno preživljanje prostega časa
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.
* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč.

== Srednje šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da se trenunti srednješolski sistem sooča z večimi izivi, ki imajo velik vpliv na diajke in njihovo nadaljno izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben iziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju.

Mnogi dijaki se po zaključku srednje šole soočajo s težavmi pri prehodu na trg dela, saj se ne zavedajo svojih zmožnosti ter ne poznajo vseh možnosti. Karierno svetovanje je pgosto površno, kvaliteta pa je odvisna od posamezne šole. Pogosto po koncu šolanja na dobijo zadostne podpore pri prehodu na trg dela.

Pomemben izziv predstavlja tudi slaba razvitost dualenga sistema vajeništva, ki ni prilagojen sodonim potrebam dijakov. Programi so pogosti zastareli, vključevanje lokalnih delodajalcev v mrežo mentorjev je salbo. Dijaki pa pogosto pri mentorjih ne dobijo zadostnega znanja za samostjno nadaljevanje karierne poti. Vajeništvo zaradi teh razlogov ne predstavlja privlačne in kakovostne alternative klasičnemu izobraževanju.

Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šole, kar zmanjšuje njihov občutek vključenosti in pripadnosti. To pa omejuje njihov razvoj demokratičnih kompetenc.

=== Predlagane rešitve: ===

* Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj memorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa naj sami presodijo po kakšnem ključim bodo sprejeli študente.
* Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
* Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah
* Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standrd za kakovost praktičnega usposabljanja. Prizadevali se bomo za večjo vključenost lokalnih delodajalcev.
* Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

== Visoko šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialenga položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

Ob vseh materialnih težavah se študenje vse kasneje vključujejo v raziskovalno delo, zaradi česar je njihovo znanje manj poglobljeno, hkrati pa so slabše pripravljeni na nadaljno raziskovalno kariero oziroma na vstop dela na trg. Dostop do kakovostenga znanja dodatno otežuje razpršenost in zaprtost učnih in raziskovalnih gradiv.

Posebni težavo predstavlja tudi izredni študij, ki je salbo prilagojen študentom, ki so ob študiju zaposleni, saj urniki in študijske zahteve ne upoštevajo njihovih življenskih okoiščin.

Na sistemski ravni financiranje višje in visokošolskih zavodov temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuje množične vpise in nizko prehodnost. Na dolgi rok to znižuje akademske standrde. Kakovost podajanja zanaja je pogosto omejena, saj pedagoši kader pogosto ni ustrezno podkovan s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Študentje pa imajo preko vzodov študentskih svetov omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in sodelovanjem pri odločanju o ključnih vsebinskih vprašanjih.

Študijski programi so premalo fleksibilni, študentje lahko izbirne predmete večinoma izibrajo le na svoji matični fakulteti. Posledica tega je slaba povezanost med študenti različnih fakultet +, kar zmanjšuje interdisciplinarnost in prilagodljivost študija.

Mladi raziskovalci in ostali akademiki pogosto odhajajo v tujino, saj so tam pogoji dela, financiranja in razvoja ugodnješi. Po drugi strani pa je vračanje v Slovenijo birokratsko zapleteno in finančno nezanimivo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba univerzalnega temeljenega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
* Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
* Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
* Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
* Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.
* Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
* Vzpostavitev nacionalnega depozitorja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje
* Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
* Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko
* Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

== ŠOU - Študentska organizacija univerze ==
Strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij.

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

== Kadrovska problematika: ==
Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsk krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Prilbižno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj maldih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu.

Poleg vseh materialnih težav poklic pedagoškga delavc v družbi izgublja velavjo in spoštovanje, ki ga včasih imel. Vse pogostejši so primeri verbalnea in fizičenga nasilja nad zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, kar še bolj poslabša delovne razmere in zmanjšuje občutek varnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnea delovenga okolja, bi morala biti ena od ključnih prioritet sisteam. Zaradi obstoeječ kadrovse stiske so pedagoški delavci vse bolj preobremenjeni. Zaradi prenatrpanosti urnikov in slabih dleovnih pogojev, pogosto delavcem zmanjkuje energije in časa za kakovostno pripravo na pouk, strokovni razvoj ter kreativno pedagoško delo.

Ravno pedagoški delavci so tisti, ki se najbolj zavedajo pomena vseživljenskega izobraževanja, obstoječi sistem pa strokovnega razvoja ne spodobuja in nagrajuje dolgoročna, temveč ga večinoma omejuje kot pogoj za napredovanje v višji naziv. Ko posameznik doseže najvišji naziv ne obstaja nobena motivacija za nadlajno storkovno izpopolnjevanje. Hkrati pa primanjkuje kakovostnih, relavantnih in praktično usmerjenih izobraževanj. Dodatno prepreke predstavlja tudi prehodnost med gospodarstvo in izobraževalnim sistemom, saj strokovnjaki z boatimi izkušnjami težko vstopajo v vzgojno izobraževalni sistem zaradi slabega vrednotenja njihovega znanja in nekonkurenčnih pogojev zaposlitve.

=== Predlagane rešitve: ===

* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, romi, osnovne šole s prilagojenim programo, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
* Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
* Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo superrevizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.

Program 2026/1.9 Šolstvo

2026-02-07T12:43:43Z

Leonid:

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavecv. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno mdernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem inetresom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrvoskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicja v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

== Splošno: ==

Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplviajo na dobroit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je zudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strkovnih orodj ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.

Velik vpliv na kakovost čennja ima organizacija pouka. Zgodnji začetki pouka in toga struktura urbukov negaticno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti udeležencev izobraževanja. Pouk je pogosto statičen, premalo dinamiče ter slabo povezan z realnim življenjem. Prevladuje oblika frontalenga podajanja snovi, kar zmanjšuje aktivno vključenost učencev ter učinkovitost podajanja snovi.

Čeprav je šolstvo v Sloveniji na papirju brezplačno in mora takšno tudi ostati, se starši in skrbniki soočajo z naraščanjem skritih stroškov, ki še dodatno poglabljajo neenakosti. Posebno pozornost zahteva tudi uporava različnih plačljivih informcijskih sistemov v šolah, ki dobroželne starše finančno izkoriščajo. Ponudniki teh storitev, ki jih lahko opišemo kot oligopol, so se v preteklosti izkazali za problematične pri varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb.

Dodatne izzive prinaša vse večja raznoliost med učenci, ki je posledica priseljvanja. Za uspšeno soočanje z izivom potrebujemo okrepljeno strokovno podporo, ki je pogosto nezadostna.

Mnoge ustanove nimajo ustrezno urejene infrastrukture za gibalno oviranje uporabnike, kot so dvigala in klančine, kar omejuje dostop do izobraževanja.

=== Predlagane rešitve: ===

* Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.
* Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.
* Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
* Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
* Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.
* Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake
* Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in diajkom tujcem priapda enako število ur tečaja slovenščine neglede na število število preostalih tujcev na šoli.
* Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegovoa naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z diajki tucjci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunajimi organizaciji na području vključevanja tujcev.
* Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.
* Razvoj odprtokodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
* Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
* Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
* Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin
* Zagotovili bomo, da se poltika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

== Vrtci in osnovne šole: ==
Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finačnimi zalogajo, ki jih predstavlja javni izboraževalni sistem. Vrtci so plačlivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse vseč skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov do draghi inšturkicj, ki nastanejo zaradi neenakih standrdov izobraževanja.

V zadnjih desetih letih beležimo skoraj, da 50% porast otrok s posebnimi potrebami.Potrebno je da naslovimo njihove težave z preventivnimi ukrepi ter dologorčno strategijo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke
* Priprava 5 letne strategije za delo z otorci s posebnimi potrebami
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
* Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov
* Upeljali bomo Kartico za prosti čas otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik med 6 in 18 letom bo prejel kartico s katero bo lahko na leto porabil 100€ za neobvezne obšolske aktivnosti ter ostale dejavnost za kvalitetno preživljanje prostega časa
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.
* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč.

== Srednje šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da se trenunti srednješolski sistem sooča z večimi izivi, ki imajo velik vpliv na diajke in njihovo nadaljno izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben iziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju.

Mnogi dijaki se po zaključku srednje šole soočajo s težavmi pri prehodu na trg dela, saj se ne zavedajo svojih zmožnosti ter ne poznajo vseh možnosti. Karierno svetovanje je pgosto površno, kvaliteta pa je odvisna od posamezne šole. Pogosto po koncu šolanja na dobijo zadostne podpore pri prehodu na trg dela.

Pomemben izziv predstavlja tudi slaba razvitost dualenga sistema vajeništva, ki ni prilagojen sodonim potrebam dijakov. Programi so pogosti zastareli, vključevanje lokalnih delodajalcev v mrežo mentorjev je salbo. Dijaki pa pogosto pri mentorjih ne dobijo zadostnega znanja za samostjno nadaljevanje karierne poti. Vajeništvo zaradi teh razlogov ne predstavlja privlačne in kakovostne alternative klasičnemu izobraževanju.

Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šole, kar zmanjšuje njihov občutek vključenosti in pripadnosti. To pa omejuje njihov razvoj demokratičnih kompetenc.

1. Problem: Matura je zastarel sistem, ki ima preveč pomena pri sprejemih na višješolske zavode in fakultete. Ne odraža pravega znanja in ni dober indikator če bo nekdo zaključil študij.

Rešitev:

2. Problem: Mnogi dijaki ob koncu srednje šole nimajo jasne predstave o nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti. Karierno svetovanje je pogosto površno, neravno in odvisno od posamezne šole. Dijakom po zaključku šole pogosto zmanjka vsake podpore pri odločanju ali prehodu na trg dela.

Rešitev:

3. Problem: Dualni sistem vajeništva je premalo razvit, programi so pogosto zastareli, delodajalci premalo vključeni, dijaki pa dobijo praktične izkušnje, ki ne sledijo dejanskim potrebam gospodarstva. Vajeništvo ni privlačna izbira, ker ni dovolj strukturirano in kakovostno.

Rešitev:

4. Problem: Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šol, zato se ne počutijo vključene v procese, ki se jih neposredno tičejo. Zaradi izključenosti iz procesov je občutek pripadnost slabši, razvijanje demokratičnih kompetenc pa slabše.

=== Predlagane rešitve: ===

* Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj memorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa naj sami presodijo po kakšnem ključim bodo sprejeli študente.
* Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
* Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah
* Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standrd za kakovost praktičnega usposabljanja. Prizadevali se bomo za večjo vključenost lokalnih delodajalcev.
* Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

== Visoko šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialenga položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

Ob vseh materialnih težavah se študenje vse kasneje vključujejo v raziskovalno delo, zaradi česar je njihovo znanje manj poglobljeno, hkrati pa so slabše pripravljeni na nadaljno raziskovalno kariero oziroma na vstop dela na trg. Dostop do kakovostenga znanja dodatno otežuje razpršenost in zaprtost učnih in raziskovalnih gradiv.

Posebni težavo predstavlja tudi izredni študij, ki je salbo prilagojen študentom, ki so ob študiju zaposleni, saj urniki in študijske zahteve ne upoštevajo njihovih življenskih okoiščin.

Na sistemski ravni financiranje višje in visokošolskih zavodov temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuje množične vpise in nizko prehodnost. Na dolgi rok to znižuje akademske standrde. Kakovost podajanja zanaja je pogosto omejena, saj pedagoši kader pogosto ni ustrezno podkovan s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Študentje pa imajo preko vzodov študentskih svetov omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in sodelovanjem pri odločanju o ključnih vsebinskih vprašanjih.

Študijski programi so premalo fleksibilni, študentje lahko izbirne predmete večinoma izibrajo le na svoji matični fakulteti. Posledica tega je slaba povezanost med študenti različnih fakultet +, kar zmanjšuje interdisciplinarnost in prilagodljivost študija.

Mladi raziskovalci in ostali akademiki pogosto odhajajo v tujino, saj so tam pogoji dela, financiranja in razvoja ugodnješi. Po drugi strani pa je vračanje v Slovenijo birokratsko zapleteno in finančno nezanimivo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba univerzalnega temeljenega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
* Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
* Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
* Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
* Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.
* Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
* Vzpostavitev nacionalnega depozitorja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje
* Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
* Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko
* Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

== ŠOU - Študentska organizacija univerze ==
Strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij.

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

== Kadrovska problematika: ==
Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsk krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Prilbižno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj maldih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu.

Poleg vseh materialnih težav poklic pedagoškga delavc v družbi izgublja velavjo in spoštovanje, ki ga včasih imel. Vse pogostejši so primeri verbalnea in fizičenga nasilja nad zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, kar še bolj poslabša delovne razmere in zmanjšuje občutek varnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnea delovenga okolja, bi morala biti ena od ključnih prioritet sisteam. Zaradi obstoeječ kadrovse stiske so pedagoški delavci vse bolj preobremenjeni. Zaradi prenatrpanosti urnikov in slabih dleovnih pogojev, pogosto delavcem zmanjkuje energije in časa za kakovostno pripravo na pouk, strokovni razvoj ter kreativno pedagoško delo.

Ravno pedagoški delavci so tisti, ki se najbolj zavedajo pomena vseživljenskega izobraževanja, obstoječi sistem pa strokovnega razvoja ne spodobuja in nagrajuje dolgoročna, temveč ga večinoma omejuje kot pogoj za napredovanje v višji naziv. Ko posameznik doseže najvišji naziv ne obstaja nobena motivacija za nadlajno storkovno izpopolnjevanje. Hkrati pa primanjkuje kakovostnih, relavantnih in praktično usmerjenih izobraževanj. Dodatno prepreke predstavlja tudi prehodnost med gospodarstvo in izobraževalnim sistemom, saj strokovnjaki z boatimi izkušnjami težko vstopajo v vzgojno izobraževalni sistem zaradi slabega vrednotenja njihovega znanja in nekonkurenčnih pogojev zaposlitve.

=== Predlagane rešitve: ===

* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, romi, osnovne šole s prilagojenim programo, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
* Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
* Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo superrevizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.

Program 2026/1.9 Šolstvo

2026-02-07T12:42:16Z

Leonid:

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavecv. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno mdernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem inetresom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrvoskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicja v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

== SPLOŠNO: ==
Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplviajo na dobroit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je zudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strkovnih orodj ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.

Velik vpliv na kakovost čennja ima organizacija pouka. Zgodnji začetki pouka in toga struktura urbukov negaticno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti udeležencev izobraževanja. Pouk je pogosto statičen, premalo dinamiče ter slabo povezan z realnim življenjem. Prevladuje oblika frontalenga podajanja snovi, kar zmanjšuje aktivno vključenost učencev ter učinkovitost podajanja snovi.

Čeprav je šolstvo v Sloveniji na papirju brezplačno in mora takšno tudi ostati, se starši in skrbniki soočajo z naraščanjem skritih stroškov, ki še dodatno poglabljajo neenakosti. Posebno pozornost zahteva tudi uporava različnih plačljivih informcijskih sistemov v šolah, ki dobroželne starše finančno izkoriščajo. Ponudniki teh storitev, ki jih lahko opišemo kot oligopol, so se v preteklosti izkazali za problematične pri varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb.

Dodatne izzive prinaša vse večja raznoliost med učenci, ki je posledica priseljvanja. Za uspšeno soočanje z izivom potrebujemo okrepljeno strokovno podporo, ki je pogosto nezadostna.

Mnoge ustanove nimajo ustrezno urejene infrastrukture za gibalno oviranje uporabnike, kot so dvigala in klančine, kar omejuje dostop do izobraževanja.

=== Predlagane rešitve: ===

* Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.
* Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.
* Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
* Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
* Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.
* Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake
* Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in diajkom tujcem priapda enako število ur tečaja slovenščine neglede na število število preostalih tujcev na šoli.
* Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegovoa naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z diajki tucjci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunajimi organizaciji na području vključevanja tujcev.
* Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.
* Razvoj odprtokodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
* Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
* Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
* Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin
* Zagotovili bomo, da se poltika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

= VRTCI IN OSNOVNE ŠOLE: =
Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finačnimi zalogajo, ki jih predstavlja javni izboraževalni sistem. Vrtci so plačlivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse vseč skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov do draghi inšturkicj, ki nastanejo zaradi neenakih standrdov izobraževanja.

V zadnjih desetih letih beležimo skoraj, da 50% porast otrok s posebnimi potrebami.Potrebno je da naslovimo njihove težave z preventivnimi ukrepi ter dologorčno strategijo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke
* Priprava 5 letne strategije za delo z otorci s posebnimi potrebami
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
* Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov
* Upeljali bomo Kartico za prosti čas otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik med 6 in 18 letom bo prejel kartico s katero bo lahko na leto porabil 100€ za neobvezne obšolske aktivnosti ter ostale dejavnost za kvalitetno preživljanje prostega časa
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.
* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč.

== SREDNJE ŠOLSTVO: ==
Pirati prepoznavamo, da se trenunti srednješolski sistem sooča z večimi izivi, ki imajo velik vpliv na diajke in njihovo nadaljno izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben iziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju.

Mnogi dijaki se po zaključku srednje šole soočajo s težavmi pri prehodu na trg dela, saj se ne zavedajo svojih zmožnosti ter ne poznajo vseh možnosti. Karierno svetovanje je pgosto površno, kvaliteta pa je odvisna od posamezne šole. Pogosto po koncu šolanja na dobijo zadostne podpore pri prehodu na trg dela.

Pomemben izziv predstavlja tudi slaba razvitost dualenga sistema vajeništva, ki ni prilagojen sodonim potrebam dijakov. Programi so pogosti zastareli, vključevanje lokalnih delodajalcev v mrežo mentorjev je salbo. Dijaki pa pogosto pri mentorjih ne dobijo zadostnega znanja za samostjno nadaljevanje karierne poti. Vajeništvo zaradi teh razlogov ne predstavlja privlačne in kakovostne alternative klasičnemu izobraževanju.

Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šole, kar zmanjšuje njihov občutek vključenosti in pripadnosti. To pa omejuje njihov razvoj demokratičnih kompetenc.

1. Problem: Matura je zastarel sistem, ki ima preveč pomena pri sprejemih na višješolske zavode in fakultete. Ne odraža pravega znanja in ni dober indikator če bo nekdo zaključil študij.

Rešitev:

2. Problem: Mnogi dijaki ob koncu srednje šole nimajo jasne predstave o nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti. Karierno svetovanje je pogosto površno, neravno in odvisno od posamezne šole. Dijakom po zaključku šole pogosto zmanjka vsake podpore pri odločanju ali prehodu na trg dela.

Rešitev:

3. Problem: Dualni sistem vajeništva je premalo razvit, programi so pogosto zastareli, delodajalci premalo vključeni, dijaki pa dobijo praktične izkušnje, ki ne sledijo dejanskim potrebam gospodarstva. Vajeništvo ni privlačna izbira, ker ni dovolj strukturirano in kakovostno.

Rešitev:

4. Problem: Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šol, zato se ne počutijo vključene v procese, ki se jih neposredno tičejo. Zaradi izključenosti iz procesov je občutek pripadnost slabši, razvijanje demokratičnih kompetenc pa slabše.

=== Predlagane rešitve: ===

* Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj memorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa naj sami presodijo po kakšnem ključim bodo sprejeli študente.
* Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
* Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah
* Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standrd za kakovost praktičnega usposabljanja. Prizadevali se bomo za večjo vključenost lokalnih delodajalcev.
* Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

== VISOKO ŠOLSTVO: ==
Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialenga položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

Ob vseh materialnih težavah se študenje vse kasneje vključujejo v raziskovalno delo, zaradi česar je njihovo znanje manj poglobljeno, hkrati pa so slabše pripravljeni na nadaljno raziskovalno kariero oziroma na vstop dela na trg. Dostop do kakovostenga znanja dodatno otežuje razpršenost in zaprtost učnih in raziskovalnih gradiv.

Posebni težavo predstavlja tudi izredni študij, ki je salbo prilagojen študentom, ki so ob študiju zaposleni, saj urniki in študijske zahteve ne upoštevajo njihovih življenskih okoiščin.

Na sistemski ravni financiranje višje in visokošolskih zavodov temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuje množične vpise in nizko prehodnost. Na dolgi rok to znižuje akademske standrde. Kakovost podajanja zanaja je pogosto omejena, saj pedagoši kader pogosto ni ustrezno podkovan s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Študentje pa imajo preko vzodov študentskih svetov omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in sodelovanjem pri odločanju o ključnih vsebinskih vprašanjih.

Študijski programi so premalo fleksibilni, študentje lahko izbirne predmete večinoma izibrajo le na svoji matični fakulteti. Posledica tega je slaba povezanost med študenti različnih fakultet +, kar zmanjšuje interdisciplinarnost in prilagodljivost študija.

Mladi raziskovalci in ostali akademiki pogosto odhajajo v tujino, saj so tam pogoji dela, financiranja in razvoja ugodnješi. Po drugi strani pa je vračanje v Slovenijo birokratsko zapleteno in finančno nezanimivo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba univerzalnega temeljenega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
* Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
* Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
* Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
* Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.
* Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
* Vzpostavitev nacionalnega depozitorja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje
* Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
* Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko
* Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

== ŠOU - ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE ==
Strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij.

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

== KADROVSKA PROBLEMATIKA: ==
Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsk krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Prilbižno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj maldih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu.

Poleg vseh materialnih težav poklic pedagoškga delavc v družbi izgublja velavjo in spoštovanje, ki ga včasih imel. Vse pogostejši so primeri verbalnea in fizičenga nasilja nad zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, kar še bolj poslabša delovne razmere in zmanjšuje občutek varnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnea delovenga okolja, bi morala biti ena od ključnih prioritet sisteam. Zaradi obstoeječ kadrovse stiske so pedagoški delavci vse bolj preobremenjeni. Zaradi prenatrpanosti urnikov in slabih dleovnih pogojev, pogosto delavcem zmanjkuje energije in časa za kakovostno pripravo na pouk, strokovni razvoj ter kreativno pedagoško delo.

Ravno pedagoški delavci so tisti, ki se najbolj zavedajo pomena vseživljenskega izobraževanja, obstoječi sistem pa strokovnega razvoja ne spodobuja in nagrajuje dolgoročna, temveč ga večinoma omejuje kot pogoj za napredovanje v višji naziv. Ko posameznik doseže najvišji naziv ne obstaja nobena motivacija za nadlajno storkovno izpopolnjevanje. Hkrati pa primanjkuje kakovostnih, relavantnih in praktično usmerjenih izobraževanj. Dodatno prepreke predstavlja tudi prehodnost med gospodarstvo in izobraževalnim sistemom, saj strokovnjaki z boatimi izkušnjami težko vstopajo v vzgojno izobraževalni sistem zaradi slabega vrednotenja njihovega znanja in nekonkurenčnih pogojev zaposlitve.

=== Predlagane rešitve: ===

* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, romi, osnovne šole s prilagojenim programo, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
* Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
* Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo superrevizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.

Program 2026/2.8 Obramba

2026-02-06T19:06:13Z

Leonid:

Varnostno okolje v svetu se je v zadnjih letih bistveno poslabšalo. Oboroženi konflikti, hibridne grožnje, kibernetski napadi in razpad ustaljenih pravil mednarodnega prava kažejo, da se Evropa nahaja v obdobju dolgoročne nestabilnosti, na katero se mora tudi Slovenija ustrezno pripraviti.

Pirati se zavedamo, da idealistični pozivi k splošni razorožitvi v trenutnih razmerah ne ponujajo realnih rešitev. Obrambne zmogljivosti države so nujen pogoj za ohranitev suverenosti, varnosti prebivalcev in delovanja demokratičnih institucij. Hkrati pa zavračamo logiko nekritičnega oboroževanja, netransparentnega trošenja in vlaganja v zastarele oblike vojaške moči.

Slovenski obrambni sistem je bil v preteklih desetletjih kronično podfinanciran, hkrati pa so se sredstva pogosto porabljala neučinkovito, brez dolgoročne strategije in nadzora javnosti.

Poseben problem predstavlja razumevanje obrambe zgolj skozi prizmo klasičnih oboroženih sil. Sodobni konflikti vse pogosteje potekajo v kibernetskem prostoru ter prek napadov na kritično infrastrukturo in civilne sisteme.

----

===Predlagani ukrepi:===

*Povečanje obrambnih sredstev mora biti v prvi vrsti namenjeno razvoju kibernetske obrambe in zagotavljanju digitalne suverenosti države. To vključuje zaščito državnih informacijskih sistemov in kritične infrastrukture, razvoj lastnih neodvisnih sistemov ter povečanje kadra na področju kibernetske varnosti.

*Pomemben del sredstev je potrebno usmeriti v krepitev splošne nacionalne odpornosti. Obrambni sistem mora biti tesno povezan s sistemi civilne zaščite, reševanja in odzivanja na naravne ter druge nesreče.

*Pirati zagovarjamo razvoj domačih proizvodnih in razvojnih zmogljivosti na obrambnem področju, s poudarkom na sodobnih tehnologijah, kot so brezpilotni sistemi, senzorika, komunikacijske platforme in programska oprema.

*Nasprotujemo ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka in naborniškega sistema, saj gre za drag, neučinkovit in organizacijsko zahteven model, ki ne odgovarja sodobnim obrambnim izzivom.

*Vsakršne naložbe v obrambno industrijo in infrastrukturo morajo potekati prek preglednih javnih razpisov, ob jasnih kriterijih in civilnem nadzoru. Projekti, kot je vojaški holding DOVOS, v svoji trenutni obliki ne zagotavljajo zadostne transparentnosti in predstavljajo tveganje za neučinkovito porabo javnih sredstev.

*Na evropski ravni se bomo Pirati zavzemali za postopno oblikovanje skupnih obrambnih zmogljivosti Evropske unije, vključno z vzpostavitvijo evropske vojske, ki bo sposobna samostojnega delovanja in obrambe evropskega prostora.

Program 2026/2.7 Notranje zadeve

2026-02-06T19:05:51Z

Leonid:

Vlada si je s podreditvijo policije nakopičila toliko moči, da lahko posega v druge veje oblasti.

Z nadzorom nad delom policije lahko vlada zavira delo pravosodja, ustrahuje politične nasprotnike, po svoje interpretira zakone ter se odreši kakršnekoli kazni za zlorabo oblasti.

Policija je organ, ki bi moral v prvi vrsti služiti državljanom in zagotavljati njihovo varnost.
----

=== Predlagani ukrepi: ===

* Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti katerikoli stranki.

* Imenovanje generalnega direktorja policije in izvajanje nadzora nad delom organa bomo prestavili v pristojnost posebnemu policijskemu svetu, v katerem bodo 4 člane izvolili neposredno državljani, 3 bo imenoval državni zbor, 5 članov bodo imenovali zaposleni na policiji, 3 pa bo imenoval sodni svet.

* Za policiste na terenu bomo uvedli obvezno nošenje kamer. Vsaka interakcija policistov z državljani bo morala biti posneta.

* Posnetki policijskih kamer bodo po primerni predelavi z namenom zaščite zasebnosti posnetih oseb in ob strinjanju vseh posnetih oseb lahko postali javno dostopen podatek. Za zagotavljanje dostopnosti posnetkov bomo vzpostavili poseben spletni portal.

* Prepovedali bomo vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora.

* Zbiranje osebnih podatkov s strani policistov bomo omejili, obstoječe baze podatkov pa zavarovali pred zlorabo v drugačne namene od prvotnih, za katere so bili zbrani.

* Vzpostavili bomo rajonsko delo policije, ki prinaša večjo vpetost v lokalno okolje.

== Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev ==

* Omilili bomo pogoje za vzporedno vožnjo kolesarjev, saj je taka skupina hitreje in varneje prehitevana.

* Spremenili bomo zakonodajo, ki kolesarje kaznuje enako kot voznike motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom; preverjala se bo predvsem zmožnost varne vožnje, ob kršitvah pa bo kazen največ 200 €.

* Odpravili bomo prakso kaznovanja kolesarjev, ki se poškodujejo kot samoudeleženci v prometni nesreči. Policija v takih primerih ne bo izrekala glob.

* Vožnja brez luči bo kaznovana z globo do 40 EUR, v zameno pa bo kolesarju policija dala komplet snemljivih luči tako da bo lahko varno nadaljeval svojo pot.

=== Drugi, povezani ukrepi: ===

* Kazni za prekrške bomo naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju.

* Legalizacija konoplje, dekriminalizacija psihadelikov, olajšanje dostopa v znanstvene namene

Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom

2026-02-06T19:03:54Z

Leonid:

Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.

Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a kaj ko Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.

V letu 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.

Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.

Javni potniški promet se vse bolj centralizira, lokalne skupnosti pa so izključene iz načrtovanja. Slovenske železnice po drugi strani sistematično prikrivajo odgovornost vodstva za železniške nesreče in slabo stanje železnic.

Vse to pa spremljajo še podražitve, saj posamezna vožnja z vlakom ali avtobusom zdaj stane najmanj 1,50 EUR. S podražitvami javni potniški promet postaja še manj dostopen, kot je bil doslej.

Naša mesta se tako še naprej dušijo v dimu in kupih pločevine, medtem ko ljudje izgubljajo ure in ure v zastojih, situacija pa se ne more izboljšati saj avtomobili in tovornjaki nimajo resne alternative.

----

===Predlagani ukrepi===

* Ne bomo dovolili, da se standardi varnosti na naših cestah nižajo na račun ogromnih ameriških poltovornjakov in drugih podobnih vozil.

*Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa v državi ter tudi za mednarodne vozovnice.

*Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih.

*Uvedba možnosti vnaprejšnje rezervacije sedeža na avtobusih in vlakih.

*Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja.

*Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih.

*Spodbujali bomo večje medobčinske projekte na področju javnega prevoza, med drugim tudi gradnjo infrastrukture za tramvajske in hitre avtobusne linije.

*Posodobitev železniškega omrežja z elektrifikacijo prog in nadgradnjo na izmenični tok.

*Gradnja železniških obvozov okrog Ljubljane, saj je železniški nadvoz prek Dunajske ceste edina prometna žila med zahodnim in vzhodnim delom železniškega omrežja.

*Naš cilj je padec povprečnega časa potovanja do službe v državi za 20% v 4 letih.

*Uvedba nočnih linij, tudi v medkrajevnem prometu.

*Del trošarin na pogonska goriva bomo namenili specifično subvencijam za javni potniški promet.

*Priprava zakonske podlage za uvedbo ekoloških con v centru mest.

Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa

2026-02-06T19:02:09Z

Leonid:

Današnja ureditev dela v delovno-pravni zakonodaji ne sledi več dejanskemu stanju družbe, tehnologije in produktivnosti. Kljub hitri rasti produktivnosti, obsežni avtomatizaciji, robotizaciji ter uporabi naprednih digitalnih orodij, kot so veliki jezikovni modeli in druge oblike umetne inteligence, večina zaposlenih še vedno dela po rigidnih vzorcih iz preteklosti.

Ti vzorci temeljijo na zastarelem razumevanju dela, kjer je dolžina prisotnosti na delovnem mestu pomembnejša od dejanske dodane vrednosti. Pretirano delo se je skozi desetletja celo glorificiralo, okoli njega se je zgradil moralni sistem, ki poveličuje preobremenjenost in kaznuje odstopanja od norm, ki jih enostransko določa delodajalec.

V praksi je vse več dela monotonega, ponavljajočega se in pogosto brez pravega smisla. Ogromen delež delovnih ur je navideznih. Ljudje sicer preživijo osem ur na dan na delovnem mestu, vendar so dejansko produktivni le nekaj ur. Takšna ureditev ne škodi le zaposlenim in njihovemu duševnemu ter telesnemu zdravju, temveč tudi družbi kot celoti, saj zavira inovativnost in ustvarjalnost.

Pirati menimo, da smo kot družba postali dovolj tehnološko in organizacijsko napredni, da nam ni več treba vztrajati pri zastarelih družbenih normah o tem, kaj delo je in kako mora biti organizirano.

Delovni čas mora postati bolj fleksibilen, postopno pa moramo začeti tudi s skrajševanjem delovnika, po vzoru držav, kot je Islandija, kjer so tovrstni modeli že dokazali, da lahko izboljšajo kakovost življenja zaposlenih brez negativnih učinkov na produktivnost.

----

===Predlagani ukrepi===

*'''Postopno bomo uvajali skrajšan delovni čas po posameznih panogah''', ob upoštevanju njihovih specifik. Namesto osemurnega delovnika bomo spodbujali modele šesturnega delovnega dne ali štiridnevnega delovnega tedna, pri čemer se bodo učinki spremljali in prilagajali na podlagi dejanskih rezultatov.

*'''Vzpostavili bomo sheme, ki bodo delavcem olajšale pridobivanje lastniških deležev v podjetjih'''. S tem bodo zaposleni postali bolj vpleteni v upravljanje podjetij, kar bo prispevalo k demokratizaciji delovnega procesa. Takšna podjetja so praviloma bolj dolgoročno usmerjena, stabilnejša ter bolj osredotočena na ohranjanje delovnih mest in trajnostni razvoj.

*'''Uvedli bomo koncept prostega dela kot enotne oblike atipičnih zaposlitev. '''Prosto delo bo predstavljalo alternativo današnjemu študentskemu delu, delu prek podjemnih pogodb in delu prek samostojnih podjetnikov. Obdavčeno bo proporcionalno glede na dohodek, hkrati pa bo zagotavljalo osnovno socialno varnost ter večjo fleksibilnost tako za delavce kot za naročnike dela.

*'''Delavci, ki sami odpovejo pogodbo o zaposlitvi, naj vseeno dobijo nadomestilo za brezposelnost. S tem bomo zaščitili ljudi pred mobingom.'''

Program 2026/1.12 Zaščita potrošnikov

2026-02-06T19:01:40Z

Leonid:

Zaradi želje po vse večjem dobičku proizvajalci izdelke namerno snujejo tako, da jih je čim težje popraviti oziroma da se potrošnike prisili v uporabo dragih licenciranih serviserjev. To prizadene tako gospodinjstva kot tudi podjetnike in kmetovalce, ki se jim onemogoča samostojno popravilo naprav in modernih delovnih strojev, ki so jih že kupili.

To ustvarja tudi gore nevarnih odpadkov, zlasti elektronskega odpada, ki ga je drago reciklirati.

Prav tako lahko opazimo občutno zniževanje kakovosti velikega deleža izdelkov, tudi prehranskih. Ta upad kakovosti potrošnikom ni takoj opazen saj se prodajalci in proizvajalci skrivajo za zakonodajo, ki od njih ne zahteva, da bi spremembe jasno označevali.

----

===Predlagani ukrepi===

*'''Proizvajalec bo moral javno objaviti vso tehnično dokumentacijo, ki bo potrebna za popravilo. '''Tako bodo njihove izdelke popravljali uporabniki sami ali pa jih bodo dali v popravilo nelicenciranim serviserjem, ki bodo lahko popravilo računali po konkurenčni ceni. S tem se bomo izognili onesnaževanju z nedelujočimi izdelki, ki bi se jih še dalo popraviti. Gospodinjstva, podjetniki in kmetovalci pa bodo prihranili.

*'''Proizvajalci, ki nepotrebno omejujejo popravilo, bodo sankcionirani'''. Garancijski rok za izdelke, pri katerih bo inšpektorat ugotovil nepotrebno omejevanje popravila, bodo morali proizvajalci podaljšati.

*'''Prepovedali bomo oderuške cene za servisno orodje in programsko opremo'''. Proizvajalec za dostop do orodji in programov, ki bodo potrebni za popravilo, ne bo smel zaračunavati oderuških cen.

*'''Davčno bomo razbremenili storitve popravljanja izdelkov in uvedli spodbude za odpiranje popravljalnic.'''

*'''Pri prodaji bomo uvedli obvezno označevanje povprečne cene vsakega izdelka za obdobje zadnjih treh mesecev kot tudi vse spremembe teže in sestavin v tem času.'''

*'''Če proizvajalec produkta zmanjša velikost izdelka mora za pol leta potrošnike obveščati o spremembi. Obvestilo mora predstavljati ⅓ zunanje površine pakiranja.'''

Program 2026/1.11 Kar je javno financirano naj bo javno dostopno

2026-02-06T19:01:25Z

Leonid:

Koncept zaščite javnega interesa se je v upravljanju javnih zadev v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma razvodenel. Priča smo postopni privatizaciji in komercializaciji že najbolj temeljnih javnih storitev.

Državne institucije prav tako ožijo dostopnost za državljane uporabnih podatkov, omejuje pa se tudi dostop do znanja.

----

===Predlagani ukrepi===

* '''Katerakoli storitev ali ustanova''', ki je financirana z javnim denarjem, mora ostati '''javno dostopna'''.

*Poskrbeli bomo, da bo vsaka nova javno financirana storitev ali platforma za specializirane informacijske sisteme '''odprtokodna'''.

*Javni organi ne bodo smeli v nobeni obliki '''zaračunavati dostopa do javnih podatkov'''.

*'''Raziskave in raziskovalni rezultati''', ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, '''bodo javnosti prosto dostopni'''.

*Poskrbeli bomo, da bodo '''vse vsebine''', ki so ustvarjene z javnimi sredstvi,''' javno objavljene'''.

Program 2026/1.10 Zdravstvo

2026-02-06T19:01:03Z

Leonid:

Slovensko zdravstvo je pod velikim pritiskom privatizacije. Ta pritisk prihaja iz številnih smeri, od vodstev nekaterih ustanov pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in seveda vodilne politike.

Najbolj očiten primer uničevanja javnega zdravstva je prodaja zemljišč okrog URI - Soča privatnim zdravstvenim zavarovalnicam, ki omogoča visoke dobičke na račun ene najpomembnejših zdravstvenih ustanov v naši državi.

Čeprav je zakonskih vzvodov za povečanje nadzora pred zlorabami znotraj zdravstva veliko se ti ne uporabljajo. Politika na državni ravni tovrstnih zlorab ni želela omejevati, saj bi s tem posegla v interesne kroge ljubljanskega župana.

Javni interes je potrebno zaščititi, ne samo pri vprašanjih zlorab posameznih zdravnikov, temveč zlasti pri upravljanju zdravstvenih ustanov. Dvigniti je treba učinkovitost zdravstva in poskrbeti za smotrno porabo sredstev.

Edini pravi cilj, ki ga moramo zasledovati je dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Vsak človek mora imeti realen dostop do izbranega osebnega zdravnika, ne pa da je sistem odvisen od sreče, kraja bivanja ali vztrajanja pri klicanju ambulant.''' Zavzemamo se za ukrepe, ki zmanjšajo preobremenjenost primarnega zdravstva in zagotovijo, da so ambulante dejansko dosegljive, odzivne in sposobne obravnave v razumnem času. Osebni zdravnik mora biti vstopna točka v sistem, ne pa nedosegljiv luksuz.

* ''' Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bomo razbili na tri ločene državne zavarovalnice'''. Ena bo zadolžena za financiranje primarnega zdravstva, druga za financiranje sekundarnega zdravstva, tretja pa za financiranje dolgotrajne oskrbe.

* ''' Uvedli bomo centralizacijo in profesionalizacijo javnih naročil v zdravstvu na nivoju regij'''. S privarčevanim denarjem bomo skrajšali čakalne vrste, tako da bomo ta sredstva usmerili v več plačanih storitev in zaposlitev večjega števila zdravnikov.

* ''' Dosegli bomo osebno odgovornost nadzornikov v zdravstvu'''. Vzpostavili bomo nadzorne svete v javnih zdravstvenih zavodih.

* ''' Uvedli bomo upravljavsko izobraževanje bodočih direktorjev in ostalega vodstvenega kadra bolnišnic''' in depolitizirali kadrovsko politiko v zdravstvu.

* '''Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo postal progresiven.''' Trenutno je to eden redkih prispevkov, ki je v resnici regresiven saj tistim z višjimi plačami znižuje davčno osnovno in zaradi tega plačajo manj davka na dohodek.

* '''Za izvajalce zdravstvene oskrbe bomo oblikovali prave spodbude'''. Njihovo nagrajevanje bomo razdelili na fiksni del in variabilni del, ki bo temeljil na podlagi hitrosti obravnave pacientov, rezultatov zdravljenja in stanja javnega zdravja populacije v regiji.

* '''Okrepili bomo paliativno oskrbo'''. Glede na naše naravne danosti je treba začeti s sistematično skrbjo za razvoj paliativnega zdravstva, da bo Slovenija postala država, v kateri se lahko dostojno živi jesen življenja.

* Neozdravljivo bolnim, ki neznosno trpijo, bomo z zakonom omogočili '''pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja''' po avstrijskem zakonskem modelu.

* '''Uvedli bomo odškodninski sklad za nekrivdne odškodnine'''. Po vzoru skandinavskih držav bomo uvedli poseben odškodninski sklad, iz katerega se financirajo nekrivdne odškodnine za zaplete pri zdravljenju.

* '''Uredili bomo sistem e-zdravja'''. Pirati bomo po prenovi vodenja IT-projektov v državi prenovili tudi sistem e-zdravja, tako da bo ne le avtomatiziral čim večji del birokratskega bremena, ampak bo uvedel tudi najnaprednejše podporne sisteme za zdravstvene delavce.

* '''Telemedicina mora postati standardna možnost tam, kjer je varna in strokovno utemeljena''', saj prihrani čas pacientom in razbremeni ambulante. Omogoča hitrejše posvete, spremljanje kroničnih bolnikov, obnovo terapij ter usmerjanje ljudi na prave storitve brez nepotrebnega čakanja in potovanja. Digitalizacija zdravstva mora pomeniti boljši dostop, ne dodatnih ovir.

* Sistem bolniške mora biti enostaven in človeški, posebej pri kratkotrajnih akutnih obolenjih, kjer je danes preveč nepotrebne birokracije. Podpiramo ureditev, kjer se '''bolniška v določenih primerih lahko uredi hitro in avtomatsko, brez dodatnega obremenjevanja zdravnikov''' in pacientov z administrativnimi postopki. Cilj je manj čakanja, manj zlorabnih pritiskov na ambulante in več prostora za resnično zdravljenje.

* '''Zagotovili bomo zaposlitev administratorjev v zdravstvu''' za razbremenitev obstoječega zdravstvenega kadra.

* '''Posebno pozornost bomo namenili vprašanjem dotrajane infrastrukture'''. Določen del zdravstvene infrastrukture je v slabem stanju. Povečali bomo vlaganje v infrastrukturo in posodobitev le-te na primerljivo evropsko raven.

* '''Po vzoru naprednih držav bomo uredili področje darovanja organov'''. Vse državljane bomo vključili na seznam darovalcev organov, s katerega se bodo polnoletni lahko izločili sami, mladoletne pa bodo lahko izločili njihovi zakoniti skrbniki.

* '''Spodbujali bomo gradnjo kadrovskih stanovanj za zdravnike, medicinske sestra in negovalno osebje. '''Zdravstvenemu kadru bomo omogočili tudi '''brezplačno varstvo otrok''' v javnih vrtcih.

*'''Prepovedali bomo diskriminatorne prakse pri sklepanju komercialnih zdravstvenih zavarovanj.'''

*'''Podvojili bomo financiranje za vse bolnišnične kuhinje, saj je kakovostna hrana ključna za hitro okrevanje pacientov.'''

Program 2026/1.9 Šolstvo

2026-02-06T19:00:39Z

Leonid:

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavecv. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno mdernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo ne sme podleči neoliberalnim interesom kapitala. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem inetresom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrvoskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

'''Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.'''

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicja v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

----

==SPLOŠNO:==

'''1. Problem: Uporaba mobilnih telefonov v šolah povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost, zmanjšuje socialne stike in je povezana z medvrstniškim nasiljem ter motnjami pozornosti.'''

'''Rešitve:'''
*Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.

'''2. Problem: Medvrstniško nasilje ostaja velik problem, šole pa nimajo dovolj kadra, orodij in časa za celostno obravnavo otrok.'''

'''Rešitve:'''
*Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika

'''3. Problem: Zgodnji začetek pouka in toga struktura urnikov negativno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti, zlasti pri mladostnikih.'''

'''Rešitve:'''
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.

'''4. Problem: Pouk je pogosto statičen, premalo dinamičen in premalo povezan z realnim življenjem. Pogosto se snov podaja frontalno, kar je manj učinkovit način.'''

'''Rešitve:'''
*Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
*Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
*Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.

'''5. Problem: Šolstvo je v Sloveniji brezplačno in mora tudi tako ostati. Kljub temu pa se starši in skrbniki soočanje z veliko skritimi stroški.'''

'''Rešitve:'''
- Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente
- Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani
- Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake

'''6. Problem: Rastoča raznolikost učencev ter priseljevanje zahtevata dodatno jezikovno in kulturno podporo, ki je trenutno nezadostna.'''

'''Rešitve:'''
*Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in diajkom tujcem priapda enako število ur tečaja slovenščine neglede na število število preostalih tujcev na šoli.
*Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegovoa naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z diajki tucjci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunajimi organizaciji na području vključevanja tujcev.
Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.

'''7. Problem: Veliko izobraževalnih ustanov nima urejenih dvigal, klančin te ostale infrastrukture za gibalno ovirane uporabnike.'''

'''Rešitve:'''
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.

'''8. Problem: Šole uporabljajo različne plačjive informacijske storitve, ki služijo na račun skrbnih staršev in ostalih uporabnikov.''' Ti sistemi se v pretkelosti pogosto ikazali, da z ravnljivimi osebnimi podatki ravnajo slabo.

'''Rešitve:'''
*Razvoj odprtokodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
*Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
*Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin

----

==VRTCI IN OSNOVNE ŠOLE:==

'''1. Problem: Stroški vrtca predstavljajo velik finančni pritisk na mlade starše.'''

'''Rešitev:'''
* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke

'''2. Problem: Veliko otrok ima govorno-jezikovne primanjkljaje, ki lahko drastično vplivajo na bralno pismenost, socializacijo ter uspeh v šolstvu.'''

'''Rešitev:'''
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
*Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov

'''3. Problem: Neenaki standardi in porast inštrukcij.'''

'''Rešitev:'''
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.

----

====SREDNJE ŠOLSTVO:====

'''1. Problem: Matura je zastarel sistem, ki ima preveč pomena pri sprejemih na višješolske zavode in fakultete.''' Ne odraža pravega znanja in ni dober indikator če bo nekdo zaključil študij.

'''Rešitev:'''
*Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj majorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa sami presodijo po kakšnem ključim bodo sprejeli študente.

'''2. Problem: Mnogi dijaki ob koncu srednje šole nimajo jasne predstave o nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti.''' Karierno svetovanje je pogosto površno, neravno in odvisno od posamezne šole. Dijakom po zaključku šole pogosto zmanjka vsake podpore pri odločanju ali prehodu na trg dela.

'''Rešitev:'''
*Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
*Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah

'''3. Problem: Dualni sistem vajeništva je premalo razvit, programi so pogosto zastareli, delodajalci premalo vključeni, dijaki pa dobijo praktične izkušnje, ki ne sledijo dejanskim potrebam gospodarstva.''' Vajeništvo ni privlačna izbira, ker ni dovolj strukturirano in kakovostno.

'''Rešitev:'''
*Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standrd za kakovost praktičnega usposabljanja
*Več povezovanja z lokalnimi delodajalci

'''4. Problem: Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šol, zato se ne počutijo vključene v procese, ki se jih neposredno tičejo.''' Zaradi izključenosti iz procesov je občutek pripadnost slabši, razvijanje demokratičnih kompetenc pa slabše.

'''Rešitev:'''
*Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
*Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

----

====VISOKO ŠOLSTVO:====

'''1. Problem: Študenti so finančno preobremenjeni, sistem štipendij je nepregleden, kriteriji neenaki, stroški študija vedno večji, socialne razlike pa se poglabljajo.'''

'''Rešitev:'''
*Uvedba univerzalnega temeljenega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
*Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
*Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
*Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
*Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.

'''2. Problem: Študenti se v raziskovalno delo vključujejo prepozno, kar zmanjšuje kakovost njihovega znanja in konkurenčnost na trgu dela.'''

'''Rešitev:'''
*Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.

'''3. Problem: Učne vsebine so razpršene, nedostopne ali zaklenjene za plačljivimi sistemi, študenti pa težko dostopajo do kakovostnega gradiva.'''

'''Rešitev:'''
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
*Vzpostavitev nacionalnega depozitorja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.

'''4. Problem: Izredni študij ni prilagojen študentom, ki delajo; urniki in zahteve niso usklajeni z realnim življenjem.'''

'''Rešitev:'''
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.

'''5. Problem: Visokošolsko financiranje temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuja nenadzorovano vpisovanje in zmanjšanje kakovosti.'''

'''Rešitev:'''
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.

'''6. Problem: Pedagoški kader na univerzah pogosto ni ustrezno usposobljen za sodobno poučevanje, kar vpliva na kakovost.'''

'''Rešitve:'''
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje.

'''7. Problem:
Študentski svet imajo omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in pri soodločanju'''

'''Rešitev:'''
*Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
*Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom

'''8. Problem: Študijski programi so premalo fleksibilni, izbirni predmeti povečini omejeni na posamezne fakultete in slabo povezani med seboj.'''

'''Rešitve:'''
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko

'''9. Problem: Mladi raziskovalci in profesorji se selijo v tujino zaradi boljših pogojev, vračanje v Slovenijo pa je zapleteno in finančno nezanimivo.'''

'''Rešitve:'''
*Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

----

====ŠOU - ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE====

'''Strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij'''

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

'''Kako bomo to uredili?'''
* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

----

====KADROVSKA PROBLEMATIKA:====

'''1. Problem: Kar četrtina vseh zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah je starih 60 ali več let.''' Povprečna starost zbornice se veča hkrati pa se vse manj mladih odloča za poklic poklic v vzgoji in izobraževanju zaradi slabih materialnih in delovnih pogojev. Če pa se že odločijo za to pot jih precej ne ostane dolgo zaposlenih na področju VIZ zaradi ne konkurenčnosti začetnih plač ter začetniških plač ter preobremenjenosti.

'''Kako bomo to rešili:'''
* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.

'''2. Problem: Poklic pedagoškega delavca izgublja veljavo in spoštovanje, ki ga je včasih imel v družbi.''' Vrstijo primeri fizičnega in verbalnega nasilja nad pedagoškimi delavci. Delavcem je potrebno zagotoviti varno ter vzpodbujajoče okolje.

'''Rešitev:'''
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.

'''3. Problem: Pedagoški delavci so zaradi obstoječe kadrovske stiske vse volj obremenjeni ter jim zmanjkuje časa za pripravo ter kreativno razmišljanje.'''

'''Rešitev:'''
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, romi, osnovne šole s prilagojenim programo, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
*Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
*Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.

'''4. Problem: Ravno pedagoški delavci se najbolj zavedajo pomena vse življenjskega izobraževanja. Trenutni sistem tega ne vzpodbuja dlje kot pa za napredovanje v višje nazive.''' Kot enkrat pedagoški delavec doseže najvišji naziv nima več motivacije, da se udeleži nadaljnjih izobraževanje. Potrebno je zagotoviti kvalitetna in relevantna izobraževanja.

'''Rešitev:'''
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo superrevizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.

'''5. Problem: Strokovnjaki, ki so dolga leta nabirali ekstremno pomembne izkušnje in znanje v industriji težko preidejo v vzgojno izobraževalni sistem, zaradi ne konkurenčnosti in slabega vrednotenja njihovih izkušenj ter znanj.'''

'''Rešitev:'''
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.

Program 2026/1.8 Reforma volilnega sistema

2026-02-06T18:59:34Z

Leonid:

Politični sistem v naši državi postopoma a zanesljivo drsi v območje dvostrankarskega političnega sistema kot ga poznajo v Združenem kraljestvu in ZDA.

Manjše politične stranke imajo omejene možnosti za soustvarjanje nacionalnih politik, medtem ko se na pomembnih funkcijah v državi menjajo eni in isti posamezniki že od osamosvojitve.

Demokratični prostor je potrebno odpreti in omogočiti večji pluralizem idej, prav tako pa je pomembno, da se omogoči pošteno volilno tekmo tudi novim generacijam.

Vzpostaviti moramo pogoje, ki bodo volivce opolnomočili, da o pomembnih političnih odločitvah suvereno odločajo kot državljani in upravljanje javnih zadev ne prepuščajo zgolj največjim političnim strankam.

----

===Predlagani ukrepi===

* '''Uzakonili bomo dva referendumska dneva letno''', na katerih bodo državljani izvajali neposredno demokracijo. S tem bomo preprečili politične manipulacije z razpisi referendumov in pocenili stroške doslednejšega uveljavljanja neposredne demokracije.

* '''Ponovno bomo uvedli predlagalni referendum''', kjer bodo državljanke in državljani odločali o sprejetju zakonodajnih aktov, vloženih v proceduro v državnem zboru.

* '''Podaljšali bomo rok zbiranja in zmanjšali število zahtevanih podpisov za referendum''' in tako ljudstvu olajšali neposredno izražanje njegove volje.

* '''Odpravili bomo možnost prepovedi referenduma''' glede proračunskih, obrambnih vprašanj in mednarodnih pogodb.

* '''Uvedli bomo možnost ustavne obtožbe zoper najvišje funkcionarje države na podlagi 20.000 podpisov državljanov. '''Trenutni sistem omogoča, da politiki sami odločajo o obtožbah proti njim, zato je dostop do mehanizma ustavne obtožbe potrebno omogočiti tudi državljanom.

* '''Uvedli bomo referendum o sklicu predčasnih volitev'''. Ljudstvo ima pravico zahtevati predčasne volitve, če se na volitvah izvoljeni predstavniki ljudstva odtujijo od svojih predvolilnih obljub, oziroma ne delujejo v interesu ljudstva.

* Spremenili bomo volilno zakonodajo tako, da bo volivcem omogočen '''rezervni glas'''.

* Po vzoru Nizozemske in naših lokalnih volitev bomo''' odpravili volilni prag na državnozborskih volitvah''' in uvedli proporcionalni volilni sistem.

* '''Starostno mejo za dodelitev volilne pravice bomo znižali na 16 let.'''

* '''Omejili bomo trajanje vladnih in županskih mandatov'''. Vsaka oseba bo lahko opravljala katerokoli izmed teh funkcij samo dva mandata v celem življenju.

* Še naprej bomo podpirali '''nezdružljivost županske in poslanske funkcije'''.

* Uveljavili bomo možnost '''odpoklica župana na občinskem referendumu'''.

* Predsednikom strank bomo '''prepovedali opravljanje vladnih funkcij'''.

* Omogočili bomo '''elektronsko podpisovanje podpore kandidatnim listam''' na volitvah.

Program 2026/1.7 Zaščita zasebnosti

2026-02-06T18:59:21Z

Leonid:

Politika Piratske stranke je utemeljena na principu, da bi ljudje morali nadzorovati delovanje države in ne obratno.

Policija, občinska redarstva in druge državne varnostne strukture so se pri spopadanju s kriminalom in drugimi varnostnimi grožnjami zatekle v tehno-determinizem, prepričani da bodo nova invazivna tehnološka orodja za izvajanje nadzora odpravila ves kriminal in druge težave v naši družbi.

Težava pa ni samo v državnem nadzoru, saj so težnje po vdiranju v zasebnost posameznikov izjemno velike tudi v zasebnem sektorju.

Množični nadzor in zlorabljanje osebnih podatkov in informacij o ljudeh, opazovanje naših zasebnih navad in vedenjskih vzorcev… vse to je postalo donosen posel za tehnološke korporacije, ki vse te informacije uporabljajo za targetirano oglaševanje ter za učenje generativnih algoritmov.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Nasprotovali bomo uvedbi t.i. Chat Controla''' na evropskem nivoju in vsem podobnim predlogom, ki zahtevajo razbijanje varne šifrirane komunikacije in množično skeniranje zasebnih komunikacij ljudi.

* Popolnoma bomo '''prepovedali rabo biometričnih metod množičnega nadzora'''.

* '''Rabo IMSI lovilcev bomo jasno prepovedali''' v ločenem zakonu'''.'''

* '''Razveljavili bomo javni razpis za nacionalno platformo umetne inteligence''' ter javni denar preusmerili v domačo odprtokodno rešitev, ki bo delovala v interesu javnosti.

* Nasprotovali bomo''' razširitvi represivnih in nadzornih pooblastil s policije na občinska redarstva'''.

* '''Ustvarili bomo javni register vseh nadzornih kamer''', ki nadzorujejo javni prostor v obliki preglednega zemljevida, ki bo poleg lokacije razkril tudi tip vsake kamere.

* Zaostrili bomo '''kazni za zlorabo osebnih podatkov '''s strani uradnih organov in podjetij.

* Spodbujali bomo''' digitalno suverenost''' slovenskih državnih institucij.

* '''Nasprotovali bomo rahljanju evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov'''. Ne bomo dovolili, da EU podleže pritiskom ameriških korporacij.

Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave

2026-02-06T18:59:10Z

Leonid:

Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij.

Onesnaženje vodovoda v Anhovem, izpusti rdeče-rjavega dima iz jeklarne v Jesenicah, divje odlaganje odpadkov in komunalnega blata po celotni državi, onesnaževanje vodotokov v okolici Termita Moravče, smrad, ki se širi iz bioplinarn, kompostarna neposredno v reki Muri, kanal C0, ki je speljan skozi vodonosnik… in še bi lahko naštevali.

Katastrofalnih primerov očitnega kršenja okoljske zakonodaje je ogromno, javnosti so tudi pogosto na očeh, a se zoper kršitelje le redko ukrepa.

Investitorji sami plačujejo izvajalce analiz vplivov njihovih projektov na okolje, ki le te pogosto prikrajajo po njihovih željah. V primeru, ko analiza pokaže, da projekt na določenem območju ni okoljsko sprejemljiv, investitorji takšne analize skrijejo.

Inšpekcijske službe so po drugi strani popolnoma neučinkovite saj ne izvajajo nenapovedih inšpekcij. V primeru, da posamezniki ali podjetja kršijo zakon, imajo dovolj časa, da se na inšpekcijski nadzor pripravijo, ko je nadzor enkrat končan pa lahko svoje nedovoljene aktivnosti nemudoma obnovijo.

----

===Predlagani ukrepi===

* '''Zagotovili bomo neodvisnost institucij''', ki dajejo mnenja ali odločajo v postopkih izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.

* '''Olajšali bomo skupinske tožbe prebivalcev, ki so žrtev množičnega onesnaževanja.'''

* Uvedli bomo univerzalno '''pravico do popravila''', sploh za kmetijske stroje.

* '''Omejili bomo zunanje oglaševanje''' na velikih oglasnih panojih, in ga popolnoma prepovedali zunaj strnjenih naselij.

* Nevladnim organizacijam bomo omogočili '''vsebinsko participacijo''' v vseh pomembnih okoljevarstvenih postopkih.

* '''Status nevladnih organizacij kot stranskega udeleženca v postopkih bomo okrepili.'''

* Nevladnim organizacijam s statusom v javnem interesu na področju naravovarstva in okoljevarstva bomo ponudili vzpodbude za njihovo profesionalizacijo in povečevanje števila članstva.

* '''Naredili bomo revizijo odločevalskih postopkov na okoljskem ministrstvu''' in podrejenih institucijah, na podlagi katere bomo izvedli kadrovske in druge korekture, ki bodo preprečevale konflikte interesov in nadaljevanje slabih praks.

* '''Uveljavili bomo nenapovedane inšpekcijske nadzore.'''

* '''Vzpostavili bomo inšpektorje za naravo''', ki bodo izvajali inšpekcijske postopke povezane z naravovarstvom.

* '''Vpeljali bomo službo za naravovarstvene nadzornike, '''kader izšolan specifično za to področje v Sloveniji že imamo, vendar jim je onemogočeno delovanje razen v krajinskih, regijskih in narodnih parkih.

* Razširili bomo bazen oseb, katerih '''vzorci se lahko pred sodišči predstavijo kot kredibilen dokaz''' zoper onesnaževalce.

* Organizirali bomo usposabljanje in razpisali mesta za opravljanje ustreznih strokovnih izpitov za '''sodne izvedence za naravo'''.

* Vzpostavili bomo primerne standarde in izvedli''' revizijo katerim institucijam je dovoljeno podeljevati specifične ekološke in okoljevarstvene certifikate.'''

* '''Uvedli bomo neodvisne raziskave, monitoringe in okoljske presoje''': pred gradnjo, med gradnjo in v času obratovanja.

* Ministrstvo za okolje bo naredilo seznam organizacij, ki so primerni izvajalci študij in okoljskih poročil, katerih status se bo redno pregledovalo. Samo tem organizacijam bo dovoljeno izvajanje raziskav in monitoringov potrebnih za presojo sprejemljivosti vplivov določenega posega na okolje.

* Vzpostavili bomo sklad iz katerega se bo''' financiralo neodvisne raziskave vplivov na okolje.'''

Program 2026/1.5 Energetska kriza

2026-02-06T18:57:58Z

Leonid:

Rast cen energije je ključni vzrok za visoko rast cen temeljnih dobrin v Evropski uniji in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podražile so se ključne surovine in izdelki, ki v proizvodnem procesu potrebujejo velike količine energije, podražil pa se je tudi transport.

Največji del odgovornosti za to nosi seveda vojna, ki jo je sprožila Ruska federacija proti Ukrajini, saj so mednarodne sankcije na ruske energente zatresle svetovne energetske borze in praktično čez noč razbile stare dobavne verige, ki so zagotavljale stabilnost cen.

Velik del odgovornost pa leži tudi na ustroju evropskega energetskega trga, ki ni bil zasnovan tako, da bi lahko prenesel takšne pritiske.

Energetska podjetja so s svojimi naložbami v zadnjih letih stavila predvsem na kombinacijo obnovljivih virov energije in plinskih elektrarn, ki so, zaradi poceni ruskega plina in bogatih subvencij, omogočale kovanje visokih dobičkov na energetski borzi.

Investicije v energetske vire, ki bi povečevali stabilnost cen na trgu, so bile potisnjene na stranski tir. Borza, ki je stabilna, ni dovolj privlačna za špekulante. Zato je zdaj na državi, da intervenira in zagotovi podporo za izgradnjo takšnih virov energije, ki bodo situacijo stabilizirali.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Črpalne hidroelektrarne''' so ena izmed bolj enostavnih rešitev za uravnavanje dnevnih nihanj v proizvodnji energije v sistemih z visokim deležem obnovljivih virov. Podnevi se presežno energijo iz sončnih elektrarn uporablja za črpanje vode na višje ležečo lokacijo, ta voda pa se nato v večernih in nočnih urah pretaka navzdol in poganja turbine, ki zagotavljajo elektriko, ko jo odjemalci tudi najbolj potrebujemo.

* '''Vključitev v sklad za izgradnjo velikih hranilnikov '''bi moral postati obveza za vse investitorje v obnovljive vire energije. Iz tega sklada bi se nato financirala gradnja velikih črpalnih hidroelektrarn in drugih oblik večjih sistemskih hranilnikov energije, ki bi pomagali stabilizirati dnevna nihanja v proizvodnji energije.

* '''Investiranje v sisteme daljinskega ogrevanja in tudi hlajenja''', bi znižalo celokupno porabo energije v gospodinjstvih. Pri tem je potrebno olajšati pridobivanje dovoljenj in prebivalcem stanovanjskih sosesk omogočiti ustrezno svetovanje in pomoč za pridobivanje sredstev za namestitev skupnih kotlovnic in omrežij.

* '''Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2)''' mora postati nacionalna prioriteta. Slovenske naravne danosti za druge oblike pridobivanja brezogljične energije so izjemno omejene, tam kjer potencial za druge vire obstaja pa investitorji pogosto naletijo na odpor lokalnega prebivalstva. JEK2, ob primerni transparentnosti in strokovnosti postopkov pri izvedbi projekta, je učinkovita in dolgoročna rešitev za slovensko energetiko. Pri tem ne smemo pozabiti na potrebo po izobraževanje jedrskih strokovnjakov in gradnjo novega testnega reaktorja, ki bo zamenjal starajoči se reaktor TRIGA.

Program 2026/1.4 Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti

2026-02-06T18:57:39Z

Leonid:

Po podatkih Banke Slovenije ima okrog 50 % prebivalstva v lasti le '''[točen odstotek]''' premoženja, kar je manj premoženja kot ga poseduje najbogatejših 10 % ljudi.

Te velike razlike v naši družbi izvirajo predvsem iz nedostopnosti stanovanj in relativno nizkih plač velikega dela prebivalstva.

Nekdo, ki se prebija iz meseca v mesec, ponavadi nima nikakršnih prihrankov, medtem ko sta finančno izhodišče in zmožnost ustvarjanja dodatnega premoženja za lastnike stanovanj in drugih oblik premoženja bolj enostavna.

Stanovanjskega dela tega problema se bolj podrobno loteva naš stanovanjski program, treba pa je reševati tudi problem nizke realne rasti plač in njihove visoke obdavčitve.

----

===Predlagani ukrepi:===

====1. Davčna razbremenitev dela====

* '''Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. '''V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.

* '''Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %.''' V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve iz trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignila življenjski standard velike večine ljudi.

* Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z '''višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov'''.

====2. Dvig produktivnosti gospodarstva====

* '''Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev''' in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.

* Uvedli bomo tako imenovani '''mini d. o. o. '''po vzoru nemškega modela.

* '''Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili''' do njihove prodaje.

* '''Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu''', ampak kot kapitalski dobiček.

* '''Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.'''

* Poskrbeli bomo, da se bodo lahko '''kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta'''.

Program 2026/1.3 Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom

2026-02-06T18:57:23Z

Leonid:

Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.

Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a kaj ko Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.

V letu 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.

Vzroke za upad kakovosti javnega potniškega prometa najdemo tako v dotrajani infrastrukturi kot v načinu upravljanja.

Javni potniški promet se vse bolj centralizira, lokalne skupnosti pa so izključene iz načrtovanja. Slovenske železnice po drugi strani sistematično prikrivajo odgovornost vodstva za železniške nesreče in slabo stanje železnic.

Vse to pa spremljajo še podražitve, saj posamezna vožnja z vlakom ali avtobusom zdaj stane najmanj 1,50 EUR. S podražitvami javni potniški promet postaja še manj dostopen, kot je bil doslej.

Naša mesta se tako še naprej dušijo v dimu in kupih pločevine, medtem ko ljudje izgubljajo ure in ure v zastojih, situacija pa se ne more izboljšati saj avtomobili in tovornjaki nimajo resne alternative.

----

===Predlagani ukrepi===

*Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa v državi ter tudi za mednarodne vozovnice.

*Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih.

*Uvedba možnosti vnaprejšnje rezervacije sedeža na avtobusih in vlakih.

*Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja.

*Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih.

*Spodbujali bomo večje medobčinske projekte na področju javnega prevoza, med drugim tudi gradnjo infrastrukture za tramvajske in hitre avtobusne linije.

*Posodobitev železniškega omrežja z elektrifikacijo prog in nadgradnjo na izmenični tok.

*Gradnja železniških obvozov okrog Ljubljane, saj je železniški nadvoz prek Dunajske ceste edina prometna žila med zahodnim in vzhodnim delom železniškega omrežja.

*Naš cilj je padec povprečnega časa potovanja do službe v državi za 20% v 4 letih.

*Uvedba nočnih linij, tudi v medkrajevnem prometu.

*Del trošarin na pogonska goriva bomo namenili specifično subvencijam za javni potniški promet.

*Priprava zakonske podlage za uvedbo ekoloških con v centru mest.

Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza

2026-02-06T18:57:03Z

Leonid:

Stanovanjska kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve pa tiči pri poznih dvajsetih letih in to povprečje raste.

Pomanjkanje stanovanjske gradnje, visoka rast cen nepremičnin in najemnin ter bistveno bolj strogi prostorski pogoji, so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.

Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi za demografsko sliko države. Človek, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvaril lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju lastne družine.

Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključen generator naraščajoče neenakosti v naši družbi.

Najemniki, ki so ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, pa celo življenje ne ustvarijo veliko premoženja, saj jim rast najemnin izniči učinek naraščanja plač.

Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala s hitrejšimi donosi kot jih dobimo na kapitalskih trgih, pri tem pa investitorji plačujejo minimalne davke za držanje nerazvitih površin. Namen davka mora biti spodbujati gradnjo in ne cene nepremičnin.

Trenutni sistem omogoča špekulacijo, saj investitorji nimajo tveganja, ki bi lahko omejevalo čas zadrževanja praznih nerazvitih parcel.

----

===Predlagani ukrepi===

*Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. NUSZ bi potemtakem bil razveljavljen, saj bi ga nadomestili s sodobnejšim davkom. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek.

*Nepremičninski davek omogoča tudi bolj racionalno uporabo prostora in razbremeni trg. Danes investitorji nimajo tveganja, ki bi jih spodbuja v gradnjo, temveč lahko čakajo, da se cena nepremičnine dvigne z urbanizacijo, ki jo povzročijo k gradnji bolj nagnjeni investitorji. Tako danes prostor stoji v patu, kjer eni čakajo drugega, cene nepremičnin se z demografsko situacijo dražijo.

*S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. Davek je dvostranski, prvič omogoči, da prazne nepremičnine pridejo na trg, drugič pa z zbranim denarjem financiramo trg gradnje neprofitnih stanovanj in stanovanj z omejenim profitom, tako tudi razbremenimo državno blagajno pri financiranju stanovanj iz proračuna direktno.

*Bistvo pogona gradnje neprofitnih stanovanj je grajenje fonda, s katerega se lahko financira gradnja novih stanovanj. Jazbinškov zakon je ravno uničil vir financiranja, ki bi lahko omogočal nadaljnjo gradnjo. Namen neprofitnih najemnin mora ostati reinvesticija v nova stanovanja.

*Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.

*Uvedbo dvotirnega sistema, ki omogoča fizičnim osebam tudi odkup neprofitnih stanovanj. Dunajski sistem je osnovan na kroženju kapitala, zato se lahko v sistem vključujejo tudi fizične osebe, ki imajo dokazano višje prihodke in lahko odplačajo ceno stanovanja v doglednem roku. Sistem odplačevanja stanovanja omogoča državljanom brez prve nepremičnine in višjimi prihodki hitrejšo pot do lastništva ter hitrejšo dokapitalizacijo sklada za gradnjo novih stanovanj z omejenim profitom. Navsezadnje to tudi omogoča kritičnim kadrom z višjimi dohodki — na primer zdravniki, da ostanejo in soustvarjajo državo.

*Uvedba dednih najemniških pogodb tako za kadrovska kot tudi neprofitna stanovanja za državljane, katerim to predstavlja edino stanovanje. Socialna varnost je zelo pomembna, tako v širšem državnem sistemu, kot tudi na lokalni ravni. Dedne pogodbe neprofitnih in kadrovskih stanovanj omogoča razbremenitev tistih, katerih namen je ustvariti družino. Dunajski model tako tudi omogoča grajenje skupnosti v soseskah, zato da te tudi skupaj odraščajo in gradijo temelje za močne medvrstniške odnose.

*Vzpostavitev nadzora nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom. Današnji sistem omogoča tajitev davkov tistim, ki nepremičnine oddajajo v najem, saj so pogodbe velikokrat spisane na črno. Z nepremičninskim davkom bi tako lahko beležili vsako drugo nepremičnino, ki bi po vsej verjetnosti odšla v najem. Poleg tega bi uvedli pogoj za obratovanje platform, ki omogočajo trženje nepremičnin, da predajo evidence v enotni državni sistem. Ukrep bi razbremenil tako omejeno inšpekcijsko službo v prid bolj učinkovitem ukrepanju.

*Učinkovitejši nadzor najemniških pogodb. Najemniške pogodbe so pogodbe tretjih oseb, zato niso nadzorovane s strani države, temveč se spore rešuje na sodiščih. Uvedba evidence najemniških pogodb bi tudi tako omogočila hitrejše ukrepanje v primeru tajitve davkov, zaščitilo bi tako najemodajalce kot najemojemalce, ter razbremenila sodišča tovrstnih tožb.

*Učinkovitejši nadzor kupoprodajnih pogodb sosednjih stanovanjskih enot. Investitorji tajijo davke tako, da kupujejo pare manjših stanovanj, ki so predmet tako tudi manjše obdavčitve, vendar konstrukcijsko ohlapno ločene. Med njimi podrejo stene in združijo ter preuredijo stanovanje v bolj prostorno, katero bi se po zakonodaji štelo v luksuzno obdavčitev.

*Prostorska zakonodaja (ZureP) ne omogoča občinam hitrejših sprememb prostorskih aktov, zato občina, kot tudi zasebni investitorji čakajo po deset let, da državni organi presodijo vpliv. Za manjše parcele ter prostorsko najmanj tvegana območja bi morali občini omogočiti sprotno in hitrejše kartiranje območij v prostorskih aktih. Še zlasti, ko je trg nepremičnin zelo omejen.

*Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, po pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.

*'''Gradili bomo stanovanja sofinancirana s strani državljanov'''. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-investitorji vstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po dokončani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.

*Uvedbo dvotirne predkupne pravice za parcele namenjene večstanovanjski gradnji, kjer bi občine lahko imele prve pravico do nakupa ter stanovanjske zadruge drugo pravico, šele na to bi prišli na vrsto zasebni investitorji.

*Sprejetje zakona za stanovanjske zadruge. Stanovanjske zadruge nimajo sistemske ureditve za lasten obstoj. Njihov pravni položaj zahteva močno pravno podlago s katero lahko rešujejo morebitne spore, se vključujejo v lagodnejši davčni sistem ter uveljavljajo predkupne pravice.

*Ustanovitev zadružniške banke za stanovanjske kredite za zadružniška stanovanja po modelu iz Španije (La Borda). Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov iz strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu.

*Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad oz. uvedbo lažjega odkupa lokalnim družbam za gradnjo stanovanj z omejenim profitom.

*V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije. Cilj, da v 8 letih čisto vsi študenti (ne le tisti iz drugih občin!) dobijo sobo v študentskem domu.

Program 2026/1.1 Boj proti korupciji

2026-02-06T18:56:47Z

Leonid:

Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.

Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.

Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti, pa so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.

Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.

----

===Predlagani ukrepi:===

* Ščitili bomo sodnike, tožilce in druge preiskovalce pred povračilnimi ukrepi države. Nagradili bomo prijave korupcije, ki bodo uspešno preganjanje in vodile v obsodbo z do 10% dokazane škode.

* '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.

* '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.

* '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''

* '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov bodo javni.

* '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''

* '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.

* '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.

* '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.

* Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.

* Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.

* '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''

* Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.

* '''Ključne dokumente''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.

* '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.

* Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja na uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''

* '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:52:54Z

Leonid:

====Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo====

Slovenija mora odločno zatreti verige izkoriščanja, kjer se tuje delavce uvaža v pogoje, ki mejijo na suženjsko delo. Okrepili bomo nadzor nad agencijami, podizvajalci in posredniki ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne delovne pravice. Žrtvam bomo zagotovili varno prijavo, pravno pomoč in zaščito pred maščevanjem.

====Delavski sindikat za prekarce====

Prekarni delavci potrebujejo organizirano in učinkovito zaščito, saj so pogosto brez realne pogajalske moči. Podprli bomo nastanek in stabilno financiranje oblik sindikalnega organiziranja, ki so prilagojene platformnemu delu, s.p.-jem, avtorskemu in študentskemu delu. Cilj je enak standard dostojnega dela za vse, ne glede na pogodbeno obliko.

====Soočanje z naraščajočo neenakostjo====

Naraščajoča neenakost ruši družbeno kohezijo, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja “dve Sloveniji”: tiste, ki si lahko privoščijo vse, in tiste, ki ne morejo do konca meseca. Zavzemamo se za politike, ki krepijo plače, dostop do javnih storitev in pravičnejšo porazdelitev bremen. Ukrepe bomo usmerili v izboljšanje položaja ljudi z nizkimi prihodki in zmanjšanje izkoriščanja na trgu dela.

====Skrajšanje delovnega časa====

Slovenija potrebuje prehod v modernejši model dela, kjer produktivnost in kakovost življenja rasteta skupaj. Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez znižanja plač, najprej z pilotnimi projekti in spodbudami v panogah, kjer je to izvedljivo. Manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in več časa za družino pomeni močnejšo družbo in bolj zdravo delovno okolje.

====Vzemanje in vračanje državnih štipendij glede na kriterije po katerih so podeljevane====

Državne štipendije morajo ostati orodje socialne pravičnosti, ne pa mehanizem kaznovanja zaradi življenja, ki prinese nepričakovane ovire. Uvedli bomo jasna in pravična pravila: če so bile štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj se tudi vračanje presoja po enakih kriterijih, z možnostjo odloga ali odpisa. Sistem mora biti predvidljiv, človeški in usmerjen v dokončanje izobraževanja, ne v ustvarjanje dolgov.

====Urna postavka za delo ob vikendih in praznikih naj bo višja====

Delo ob vikendih in praznikih je poseg v družinsko življenje, zdravje in prosti čas, zato mora biti pošteno plačano. Zavzemamo se za zakonsko dvig dodatkov in minimalnih urnih postavk za ta dela, da se izkoriščanje v praksi ne splača. To je jasen standard spoštovanja ljudi, ki držijo gospodarstvo in storitve pokonci, ko imajo drugi prost dan.

====Zagotovitev, da imajo delavci v mali prodaji dva dni prosta na teden====

V maloprodaji so urniki pogosto brutalni, nepredvidljivi in psihofizično izčrpavajoči. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer mora biti vsaj en dan praviloma vikend, razen če delavec prostovoljno izbere drugače. Delo v trgovini mora postati normalno delo z normalnim življenjem, ne pa stalna pripravljenost.

====Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem, da je dovolj počitka med izmenama====

Prekratki odmori med izmenami povečujejo poškodbe, izgorelost in dolgotrajne zdravstvene posledice. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, uvedli višje kazni za sistematične kršitve ter obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih. Pravica do počitka ni administrativni detajl, ampak temelj zdravja in varnosti.

====Gradnja domov za brezdomce====

Brezdomstvo ni osebni neuspeh, ampak družbeni alarm, da sistem ne deluje. Podprli bomo gradnjo in pridobivanje namenskih nastanitev ter širitev modelov “Housing First”, kjer stanovanje pride najprej, šele nato reševanje drugih težav. Ključ je stabilna streha nad glavo, saj brez nje ne moreš urejati zaposlitve, zdravja ali dokumentov.

====Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)====

Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, ker kazen zadene ljudi, ki že tako nimajo ničesar. Takšne globe ne rešujejo javnega reda, ampak samo poglabljajo izključenost in stisko. Zavzemamo se za odpravo represivnih pristopov ter zamenjavo z socialnimi intervencijami, ki dejansko zmanjšajo število ljudi na ulici.

====Zagotavljanje brezdomcem pomoči pri duševnem zdravju====

Velik del brezdomstva je povezan z neobravnavanimi psihičnimi stiskami, travmami in odvisnostmi, ki se na ulici samo še poslabšajo. Vzpostavili bomo dostopne programe psihosocialne podpore, mobilne ekipe in nizkopražne storitve brez birokratskih ovir. Cilj je, da pomoč pride do človeka hitro, ne šele takrat, ko je prepozno.

====Hitro in proaktivno ukrepanje ter zaznavanje težav na področju brezdomstva====

Država in občine ne smejo reagirati šele, ko se pojavijo tragedije ali ko so kapacitete prepolne. Uvedli bomo sistem zgodnjega opozarjanja, boljše sodelovanje centrov za socialno delo, zdravstvenih služb in nevladnih organizacij ter proaktivno terensko delo. Preprečevanje je cenejše, učinkovitejše in predvsem bolj človeško kot krizno gašenje.

====Zagotavljanje dnevno in nočnega centra za brezdomce====

Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, kjer človek dobi osnovno zaščito: toplo zavetje, higieno, hrano, pogovor in informacije. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov ter stabilno financiranje kadra, da ne bodo odvisni od improvizacije in prostovoljstva. To je minimum civilizacijskega standarda, ki preprečuje širše socialne in zdravstvene posledice.

====Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji====

Mladi potrebujejo prostore, kjer lahko ustvarjajo, se družijo, razvijajo talente in dobijo podporo tudi v stiskah — ne pa da so prepuščeni ulici ali komercialnim vsebinam. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov in uvedli program sofinanciranja malih koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in kulturnih mikro-infrastruktur po regijah. To ni luksuz, ampak naložba v mentalno zdravje, kulturno živost in lokalno skupnost.

====Delavsko lastništvo [Zaposlen]====

Delavsko lastništvo je način, kako del ustvarjene vrednosti ostane pri ljudeh, ki podjetje dejansko gradijo, ne samo pri lastnikih kapitala. Podpiramo modele, kjer zaposleni postopno pridobivajo delež podjetja in s tem tudi več soodločanja, varnosti ter dolgoročne stabilnosti. To pomeni močnejša podjetja, manj izčrpavanja in bolj pravično razmerje med delom in dobičkom.

====Zadruge, kmetijske in stanovanjske [MKGP][MOP]====

Zadruge so učinkovita alternativa, kjer se ljudje povežejo, zmanjšajo stroške in skupaj rešujejo probleme, ki jih posameznik sam ne more. V kmetijstvu to pomeni večjo pogajalsko moč in stabilnejši dohodek, pri stanovanjskih zadrugah pa dostopnejše bivanje brez špekulativnega pritiska trga. Podpiramo razvoj zadrug kot socialno in ekonomsko zdravega modela, ki krepi skupnosti.

====Okrepitev stanovanjske inšpekcije====

Stanovanjska zakonodaja ne pomaga nikomur, če se ne izvaja v praksi, zato mora država okrepiti nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Danes majhno število inšpektorjev ne more učinkovito zaščititi najemnikov, preprečevati zlorab in zagotavljati minimalnih bivalnih standardov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, da bodo pravila veljala enako za vse, ne le na papirju.

====Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava====

Upravnik večstanovanjskih stavb upravlja denar stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev jasna, pregledna in primerljiva. Stanovalci morajo imeti enostaven vpogled v transakcije, pogodbe in stroške, ter možnost, da upravnika zamenjajo brez birokratskih blokad in izsiljevanja. Cilj je več zaupanja, manj preplačil in bolj odgovorno upravljanje skupnega premoženja.

== Migracije ==
Zavzemali se bomo za pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije

Neurejeni politiki migracij, ki ne koristi nikomur, razen političnim in gospodarskim interesom posameznikov, je treba narediti konec.

Politika upravljanja z migracijami v Evropi je že vrsto let v zelo slabem stanju. Na področju, kjer je nujen koordiniran odziv celotne regije, države delujejo vsaka po svoje, pri čemer s svojim ravnanjem pogosto kršijo pravice migrantov in svoje zaveze do mednarodnih dogovorov ter drugih držav. Obenem delovanje evropskih držav na področju migracij pogosto ne koristi niti njihovim lastnim prebivalcem, saj je neekonomično, povzroča mnoge varnostne in druge težave ter družbam povzroča tudi drugo posredno škodo. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočila tako spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in splošno dobrobit naših družb.
----

=== Predlagani ukrepi: ===

====1. Azilni postopki====

Zavzemali se bomo za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope (brez dokumentov, na skrivaj, mimo pravil) z ustreznimi ukrepi skrči na minimum.

Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne. Ni opravičljivih razlogov za to, da azilni postopki v Sloveniji trenutno trajajo po več mesecev ali celo let1. Zaskrbljujoče dejstvo je, da dolgotrajnost postopkov ni naključna – gre za prikrito politiko Ministrstva za notranje zadeve, s katerim poskuša begunce odvrniti od iskanja zaščite v Sloveniji.

S to politiko je treba prenehati, saj nastanitev in oskrba prosilcev za azil tekom dolgotrajnih azilnih postopkov za državo predstavlja nepotreben strošek, za begunce, ki v negotovosti čakajo na izid postopka pa je tak sistem nehuman. Po drugi strani dolgotrajnost koristi ravno tistim migrantom, ki niso begunci, in azilne postopke zlorabljajo za namene svojega potovanja proti ciljnim državam. Nastanitveni azilni centri za nikogar ne bi smeli postati njegov dom, temveč le kratka, prehodna nastanitev.

====2. Vračanje v izvorne države====

Drug nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. Število tovrstnih vračanj iz Slovenije v države izvora je že od nekdaj zanemarljivo nizko. Namesto tega slovenski organi migrante bodisi vračajo čez mejo na Hrvaško (kar nima nobenega praktičnega učinka, saj isti ljudje v kratkem ponovno vstopijo v Slovenijo) ali jim pustijo, da nadaljuje svojo pot naprej proti ciljnim državam, kar dela Slovenijo privlačno kot državo nezakonitega tranzita. Z vzpostavitvijo doslednega vračanja v države izvora bi Slovenija po drugi strani tujce, ki niso begunci, učinkovito odvračala od nezakonitega vstopa v državo.

Če bi do okrepitve vračanja v izvorne države prišlo na ravni celotne Evropske unije, bi to na dolgi rok vplivalo tudi na splošno zmanjšanje števila nezakonito prebivajočih tujcev. Da bi zagotovili lažjo izvedbo vrnitev neposredno v države izvora, si bomo Pirati zavzemali za sklenitev dodatnih sporazumov o vračanju med Slovenijo ali Evropsko unijo in tretjimi državami, iz katerih prihaja večje število iregularnih migrantov.

Seveda pa v nobenem primeru ne smemo dopustiti vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, (tj. beguncev) ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki iz naslova varovanja človekovih pravic.

====3. Zaščita beguncev====

Upoštevaje, da so begunci ljudje, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker bi tam utrpeli usmrtitev, mučenje, neupravičeno kaznovanje ali ogroženost zaradi vojne, ima svetovna skupnost moralno (in tudi pravno) dolžnost, da jih zaščiti in jim omogoči dostojno življenje.

V interesu pravične globalne delitve odgovornosti za njihovo zaščito morajo tudi evropske države sprejeti del svetovnih beguncev. To pa je treba narediti na urejen način in ne prek njihovega prihoda po nevarnih in mučnih iregularnih poteh, kot je praksa sedaj. Beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v države sprejema z izdajo humanitarnih viz. Poleg tega lahko Evropa za zaščito beguncev poskrbi tudi brez njihovega prihoda – z omogočanjem dejanske zaščite v tretjih državah, kot je bila to storjeno za sirske beguncev v okviru dogovora med državami Evropske unije in Turčijo iz leta 2016. Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, si Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti opcijo, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi.

Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, tako da se v najhitrejšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom, podjetniškimi iniciativami in drugim vložkom prispevajo k dobrobiti družbe.

====4. Celovit pristop k izgradnji boljšega sistema====

Pirati si zavzemamo tudi za druge ukrepe, ki bodo zmanjšali privlačnost nezakonitega potovanja v Evropo. Za ta namen je treba ostro nastopiti proti nezakonitemu zaposlovanju tujcev, do katerega prihaja v nekaterih državah članicah in ki je med poglavitnimi spodbujevalnimi dejavniki iregularnega priseljevanja. Pirati podpiramo tudi reševanje vzrokov iregularnih migracij v njihovih krajih izvora, tako z mirovno politiko kot razvojno pomočjo. Nazadnje so izboljšave potrebne tudi pri ureditvi zakonitih migracij; državljanom tretjih držav je treba omogočiti prebivanje in delo ali študij v Evropi v obsegu in na način, ki bo maksimiral pozitivne učinke tako za države sprejema kot države izvora. Če v Evropski uniji obstaja potreba po tuji delovni sili, naj se ta zagotovi na zakonit način, izkoriščanje iregularnih migrantov pa naj postane stvar preteklosti.

Pirati si torej zavzemamo za pravičen, zakonit in urejen sistem upravljanja z migracijami, v skladu s katerim bo nezakonito prehajanje meja zmanjšano na minimum, preprosto zato, ker migranti zanj ne bodo več motivirani: beguncem bodo omogočene zakonite poti in dejanska zaščita v tretjih državah, ostali iregularni migranti pa ne bodo več imeli možnosti dela na črno in zlorabe azilnih postopkov ter bodo ob vsakem stiku z oblastmi hitro vrnjeni v svoje države izvora.

====5. Zakaj “varovanje mej” ni rešitev====

Pirati priznavamo tudi pomembnost fizičnega varovanja meja, vendar opozarjamo, da je samo na tak način, brez zgoraj opisanih ukrepov, nezakonite migracije nemogoče ustaviti. Posebej opozarjamo, da postavljanje ograj, prodaja tehnologije za nadzor meja in zaposlovanje velikega števila varnostnega osebja predstavlja obsežno globalno gospodarsko panogo, v kateri privatna podjetja v povezavi z oblastmi ustvarjajo ogromne zaslužke. Glede na to, zmanjšanja obsega nezakonitih migracij prek sistema »varovanja mej« niti ne gre pričakovati, saj poslovno-birokratski kompleks, ki z njim upravlja, ni motiviran za končno rešitev problema. Vedno nove migrante namreč nujno potrebuje za nadaljevanje svoje dobičkonosne dejavnosti.

Nazadnje poudarjamo, da si bomo Pirati odločno zavzemali za prenehanje vseh nezakonitih praks slovenskih organov pri obravnavi tujcev, vključno s kršitvami v policijskih postopkih na mejah.

Vračanja iregularnih migrantov čez mejo v hitrih neformalnih postopkih kljub izraženi nameri za azil in skupinska vračanja (pushbacks)3 predstavljajo nesporne in resne kršitve domačega in mednarodnega prava. Poleg škode, povzročene samim beguncem in drugim migrantom, opozarjamo, da imajo navedene kršitve tudi otipljive negativne posledice za slovensko družbo.

Nespoštovanje domače in mednarodne zakonodaje s strani policije je treba jemati zelo resno in proti takšnim trendom odločno nastopiti, sicer se lahko razrahljan odnos do prava kaj hitro prenese tudi na druga področja policijskega dela.

Prav tako lahko dejstvo, da so policisti z izvajanjem trenutne politike prisiljeni v nehumano obravnavo migrantov, vpliva na njihovo vedenje do ljudi v drugih postopkih. Tudi to so razlogi, zaradi katerih Pirati striktno zakonitost delovanja državnih organov izpostavljamo kot enega od nujnih temeljev sistema upravljanja z migracijami.

1. K odločitvi v azilnih postopkih v nekaj tednih poziva tudi generalni sekretar Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: povezava. ↩︎

2. Vir ↩︎

3. Ta nezakonita praksa, ki se je uveljavila zlasti od sredine leta 2018 dalje je dobro dokumentirana. Med drugim v posebnem poročilu Varuha človekovih pravic (julij 2021): povezava; glej tudi Border Violence Monitoring Network: The Black Book of Pushbacks (december 2020): povzava. ↩︎

==Tujci==

Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Tem tujcem in tudi prosilcem za mednarodno zaščito je na voljo tečaj slovenščine in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 šolskih ur, ki ga financirata Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).

----

===Predlagani ukrepi:===

*Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.
:* Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.

* Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
* Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.

* Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.
:* Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
:* V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.

* Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
* Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
* Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
* Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.

*Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.

* Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
*Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
* Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.

==Romski mediatorji in terensko delo==
* Povečati moramo romske mediatorske programe v šolah, zdravstvu in socialnih službah.
* Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih, nesporazumih in administraciji.
* Uvesti moramo dolgoročne štipendijske in mentorske programe in izobraževalne delavnice za romske učence in dijake. Usmerjeni bodo še posebej na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
* Programi morajo biti stalni, ne le projektno financirani.

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-06T18:52:04Z

Leonid:

==ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET==

Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.

* '''Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog'''

Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.

* '''Integracija železniškega in avtobusnega prometa'''

Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.

* '''Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.

==KOLESARSKA INFRASTRUKTURA==

Slovenija se uveljavlja kot kolesarska velesila, zato morata tem trendom slediti tudi infrastruktura in zakonodaja. Predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva ter prijaznejši odnos države do kolesarjev.

Uvesti je treba zakon, ki bo spodbujal povezovanje obstoječih tras med različnimi občinami.

Kazni za kolesarje so izjemno rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo praviloma prejme globo. Strogi so tudi postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so kazni za kolesarje skoraj izenačene z motoriziranimi vozniki (do 1200 EUR kazni), čeprav je tveganje pri avtomobilih bistveno večje.

Gorsko kolesarstvo je pri nas bistveno bolj omejeno kot v primerljivih državah, kjer je vožnja v naravnem okolju praviloma dovoljena.

Velik potencial imamo tudi pri ustvarjanju kolesarjem prijazne železniške infrastrukture. Povezava kolesarjenja in železnic dokazano povečuje uporabo obeh načinov transporta.

----

===Predlagani ukrepi===

*Poleg dodatnih financ bomo zagotovili tudi zakonsko podlago za gradnjo kolesarskih cest med občinami, namenjenih tako vsakodnevnim prevozom kot rekreaciji.

*V naseljih bomo te medobčinske ceste povezali z mrežo sodobnih kolesarskih stez po najboljših tujih standardih.

*Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo občinskih cest bo postala vključitev kolesarske steze v prenovo.

*Subvencije bomo razširili tudi na klasična kolesa ter omogočili državna poroštva in brezobrestne kredite.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo upravam narodnih parkov dali pristojnost za samostojno urejanje vožnje v parkih.

*Gorsko kolesarjenje bomo omogočili tudi izven utrjenih poti, pri čemer bodo z upravljalci določena območja, kjer bo zaradi varstva narave vožnja prepovedana.

*Ustanovili bomo odškodninski sklad za lastnike in upravljavce zemljišč ter zagotovili nadomestila za uporabo ali morebitno škodo s strani gorskih kolesarjev.

==Energetska infrastruktura==

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizkoogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-06T18:50:11Z

Leonid:

Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Z vpletanjem politike na to področje, se ta pravica omejuje, saj objektivne informacije zamenjujejo polresnice in laži.

Lastništvo medijev je preveč skoncentrirano, saj si le nekaj medijskih hiš lasti veliko večino medijskega trga. Novinarji se zaradi strahu pred izgubo zaposlitve prepogosto odločajo za samocenzuro v skladu z željami lastnikov.

Raziskovalnega novinarstva, razen nekaj izjem, skoraj nimamo. Novinarje je prekarizacija njihovega poklica prav tako izpostavila ekonomskim pritiskom, kar je še povečalo verjetnost samocenzure.

Priča smo tudi poplavi kvazi medijev. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode.

==Ukrepi na področju kulture:==

===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===

*dosledna uveUavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
* ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
* dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vkUučno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravUanja,
* ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
* krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okoUa in čezsektorske kulturne inovacije,
* ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
* dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

----

===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)===

*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidUivo razpisno financiranje, vkU učno z zagotovitvijo rednih. stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okoUe. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meriljavnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajateUe (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavUanje enakovredne participacije kulture pri č rpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistemati čnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerUivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vkijučitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti daUe.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na na č in , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovUene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciijanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavijanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavijanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepijeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabijanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi(Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavijanje novih, namembnostno raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč ih po vsej državi (produkcijski. vadbeni. sk ladi šč ni prostori. skladišča in ateljeji,
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravijanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložijivih prostorov in podeijevanje koncesij za upravijanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot kijučnega dejavnika družbene odpornosti in protistrategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vkUučno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daUših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vkUučitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boUšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavUanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi.
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva.
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavUanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vkUučno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabUanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremUanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izvenparlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno iskljiva. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

2026-02-06T18:49:50Z

Leonid:

Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Z vpletanjem politike na to področje, se ta pravica omejuje, saj objektivne informacije zamenjujejo polresnice in laži.

Lastništvo medijev je preveč skoncentrirano, saj si le nekaj medijskih hiš lasti veliko večino medijskega trga. Novinarji se zaradi strahu pred izgubo zaposlitve prepogosto odločajo za samocenzuro v skladu z željami lastnikov.

Raziskovalnega novinarstva, razen nekaj izjem, skoraj nimamo. Novinarje je prekarizacija njihovega poklica prav tako izpostavila ekonomskim pritiskom, kar je še povečalo verjetnost samocenzure.

Priča smo tudi poplavi kvazi medijev. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode.

==Ukrepi na področju kulture:==

===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===

*dosledna uveUavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
* ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
* dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vkUučno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravUanja,
* ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
* krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okoUa in čezsektorske kulturne inovacije,
* ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
* dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

----

===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)===

*proti proračunskim rezom v kulturo.
* 2% proračuna države se nameni za kulturo.
* jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
* spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
* davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
* kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
* spodbudami za zasebne investitorje,
* razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
* sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidUivo razpisno financiranje, vkU učno z zagotovitvijo rednih. stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
* povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
* nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
* nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okoUe. na 1 milijon evrov,
* samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
* krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
* povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
* sprememba meriljavnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajateUe (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
* uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
* kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
* krepitev Sklada za NVO ter zagotavUanje enakovredne participacije kulture pri č rpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

----

===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki===

*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
* Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
* Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
* Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistemati čnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
* spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
* Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

----

===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih===

* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerUivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vkijučitev delovne dobe),
* zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti daUe.
* dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na na č in , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
* razširitev instituta zagotovUene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
* zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
* nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
* osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
* povečanje zaposlovanja v kulturi s ciijanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
* ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

----

===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture===

* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavijanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
* razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
* izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
* zagotavijanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepijeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
* dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

----

===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi===

* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
* ohranitev, posodabijanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi(Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavijanje novih, namembnostno raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč ih po vsej državi (produkcijski. vadbeni. sk ladi šč ni prostori. skladišča in ateljeji,
* vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravijanja s temi prostori.
* ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
* aktivacija razpoložijivih prostorov in podeijevanje koncesij za upravijanje s prostori v roke NVO,
* priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot kijučnega dejavnika družbene odpornosti in protistrategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

----

===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo===

* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vkUučno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daUših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
* vkUučitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boUšo uskladitev s potrebami sektorja,
* debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavUanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
* debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi.
* dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva.
* učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
* podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavUanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
* sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vkUučno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabUanje kadrov,
* krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremUanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

----

==Prenova medijske zakonodaje:==

===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij===

*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

*Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

*Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

*RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

*V novem Zakonu o RTV bomo izvenparlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

*Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

===2. STA kot javni in ne vladni servis===

*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

*Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja===

*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

*Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radije posebnega pomena.

===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili===

*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

*Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

*Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni lasti bo prepovedano.

*Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

===5. Omejitev zaklepanja člankov===

*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava===

*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno iskljiva. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]===

*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]===

*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo===

*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.

Program 2026/2.5 Informacijska družba

2026-02-06T18:47:53Z

Leonid:

Preoblikovali bomo Ministrstvo za digitalno preobrazbo v novo '''Ministrstvo za informacijsko družbo''', ki bo imelo glavno razvojno vlogo pri prehodu v informacijsko družbo. Novo ministrstvo bo v polni meri prevzelo naloge direktorata za informatiko in direktorata za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo.

Naloga ministrstva bo profesionalizacija in debirokratizacija državne informatike.

----

===Predlagani ukrepi:===

'''Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.'''

Razpršenost posameznih razvojnih politik glede digitalizacije različnih sektorjev družbe se je pokazala kot neučinkovita in neuspešna. Ministrstvo, ki bo imelo močno vlogo v vladi, bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh področjih: od šolstva, gospodarstva, sociale, do učinkovitega javnega sektorja.

'''Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju'''

Centralizirali bomo strokovne službe s področja informatike in komunikacij organov nacionalne varnosti, razen strokovnih služb Slovenske vojske. Dosedanja razdrobljenost služb in strokovnjakov močno zmanjšuje njihovo učinkovitost. S centralizacijo bomo zmanjšali vpliv politike in birokracije ter okrepili vpliv stroke.

'''Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.'''

S tem bomo uveljavili najboljše prakse iz IT-panoge. Tako narejeni projekti ne bodo le cenovno in časovno ustrezni, kvalitetni in varni, ampak bodo tudi uporabnikom na kar se da učinkovit način omogočili doseganje zastavljenih ciljev.

'''Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju''' (fran.si nima offline verzije, ker je koda privatna, mi je potrdil Kozma Ahačič)

Javni sektor mora uporabljati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo načelo “open-source by default”, kjer je koda javno financiranih digitalnih rešitev praviloma odprta, razen kjer obstajajo utemeljeni varnostni razlogi. S tem omogočimo konkurenco, nižje stroške, večjo varnost in preprečimo, da ključne javne storitve (tudi kulturne in jezikovne) postanejo talci zasebnih licenc.

'''Algoritemska pravičnost (možnost vpogleda, direktnega vplivanja, Facebook je recimo tistim, ki so zbrisal svoj selfie potem predlagal oglase za lepotne izdelke in storitve…)'''

Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi vplivajo na njihovo življenje – od oglasov in priporočil do rangiranja vsebin, dostopa do storitev ali zaposlitvenih odločitev. Uvedli bomo standarde vpogleda, razlage in možnosti ugovora, kjer mora uporabnik dobiti razumljivo pojasnilo, zakaj mu je bil algoritem namenil določeno obravnavo. Algoritmi ne smejo postati nevidna oblika diskriminacije ali manipulacije, ki jo uporabnik opazi šele, ko je škoda že narejena.

'''Obvezna interoperabilnost (Nekdo na discordu bi mogel biti zmožen poslati sporočilo nekomu na messengerju, vsaj v nekem osnovnem formatu - matrix to že podpira, ali pa nekdo, ki ima garmina bi lahko tekmoval v številu korakov z nekom, ki ima whoopa recimo)'''

Digitalni monopol se ne razbije s prepovedmi, ampak s pravili, ki omogočijo konkurenco in svobodo izbire. Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev, tako da lahko uporabnik komunicira ali prenaša podatke med različnimi sistemi (npr. sporočila v osnovnem formatu, prenos kontaktov in vsebin). Interoperabilnost pomeni, da ljudje izberejo najboljšo storitev, ne pa tiste, kjer “so že vsi”.

'''Urejanje trga telekomunikacijskih ponudnikov ( trenutno obstaja prisila menjave na 2 leti, če hočeš pošteno ceno)

Trenutni trg pogosto deluje tako, da so “poštene cene” vezane na stalno menjavo paketov in pogodbenih vezav, kar je za ljudi utrujajoče in nepregledno. Uveljavili bomo pravila, ki preprečujejo kaznovanje lojalnih uporabnikov in zahtevajo, da so najboljše ponudbe dostopne tudi brez stalnega “trikanja” s pogodbami. Telekomunikacije so osnovna infrastruktura sodobnega življenja in ne smejo biti oblikovane kot past, kjer uporabnik vedno izgublja.

'''ePodpisovanje podpore strankam'''

Podpora kandidaturam, referendumom in političnim pobudam mora biti za državljane enostavna, varna in dostopna. Uvedli bomo sistem e-podpisovanja, ki omogoča preverljivo podporo brez papirja, brez vrste na upravni enoti in brez administrativnih ovir. To krepi demokracijo, zmanjšuje stroške in preprečuje, da politična participacija ostane privilegij ljudi z več prostega časa.

'''Javna spletna infrastruktura:'''

* '''Portal direktne prodaje kmetijskih izdelkov''' [MKGP][Kmet]

Vzpostavili bomo javni portal, ki kmetom omogoča neposredno prodajo potrošnikom brez oderuških posrednikov in brez platformskih provizij. Potrošnik dobi bolj svežo in kakovostno hrano, kmet pa pravičnejši izkupiček in stabilnejši dohodek. To je konkretna podpora lokalni prehranski varnosti in slovenski podeželski ekonomiji.

* '''Javna verzija Patreona, gofundme (zavetišča, dobrodelne org.)''' [živali], bandcampa [MZK][Kultura] z ničelnimi provizijami

Ustvarjalci, dobrodelne organizacije in zavetišča ne smejo biti odvisni od tujih platform, ki jemljejo provizije in lahko čez noč spremenijo pravila. Vzpostavili bomo javno digitalno infrastrukturo za donacije, naročniško podporo in prodajo kulturnih vsebin z ničelnimi ali minimalnimi stroški transakcij. To pomeni več denarja za ustvarjanje in pomoč – in manj za posrednike.

* '''Portal sledljivosti izdelkov''' [mkgp][kmet]

Sledljivost mora postati standard, ki potrošniku omogoča informirano odločitev: od kod izdelek prihaja, kako je nastal in kakšna je pot od proizvajalca do police. Vzpostavili bomo javni sistem sledljivosti, ki je odprt, preverljiv in primeren tudi za manjše proizvajalce. S tem krepimo zaupanje v domačo proizvodnjo in zmanjšujemo prostor za goljufije.

'''Spodbujanje odprtih formatov (anti- adobe formati, pdf in eknjiga [MZK][Kultura])'''

Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte standarde, ki jih lahko bere vsak – ne le uporabniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so PDF/A, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. Cilj je, da vsebine ostanejo dostopne tudi čez 20 let, brez odvisnosti od enega podjetja.

'''Posodabljanje obrazcev (primer FURS z word dokumenti https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=ugotovitev_rezidentstvo_fo) [MF]'''

Javna uprava mora končno preiti iz “priponk” v digitalno izkušnjo, kjer se podatki izpolnijo enkrat, avtomatsko preverijo in oddajo brez ročnega tiskanja ali skeniranja. Posodobili bomo obrazce v sodobne e-storitve z avtomatskimi kontrolami, predizpolnjevanjem in jasnimi navodili. Digitalna država ni PDF na internetu, ampak storitev, ki prihrani čas ljudem in javnim uslužbencem.

'''Digitalni evro [MF]'''

Digitalni evro je lahko pomemben korak k večji finančni suverenosti Evrope, vendar le, če je zasnovan z zaščito zasebnosti in brez ustvarjanja novih oblik nadzora. Podpiramo razvoj digitalnega evra, ki deluje kot javna alternativa zasebnim plačilnim omrežjem in zmanjšuje odvisnost od globalnih korporacij. Pri tem bomo dosledno zagovarjali jasne varovalke za svoboščine uporabnikov in odporen sistem tudi v krizah.

'''Portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrival učni načrt OŠ in SŠ in bil javno dostopen [MVI]'''

Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki pokriva učne načrte osnovne in srednje šole ter je prosto dostopna vsem. Vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in pripravljene tudi za samostojno učenje ali podporo učiteljem. Znanje mora biti javna dobrina, ne pa odvisno od plačljivih komercialnih platform ali dragih gradiv.

'''Portal z urnikom in načrtovanjem javnega prevoza (omogoča lažje načrtovanje, najmanj kar je treba je prisilt gmaps da nam da podatke)'''

Javni prevoz ne bo nikoli množično uporabljen, če je načrtovanje poti stresno, nepregledno in razdrobljeno po več aplikacijah. Vzpostavili bomo enoten nacionalni portal in API za načrtovanje poti, ki vključuje realne čase, zamude, prestope in kombinacije različnih prevozov. Podatki javnega prevoza morajo biti odprti in integrirani, ker je to osnovni pogoj za moderne mobilnostne storitve.

'''Posodobitev IJPP [MZI]'''

IJPP mora postati sodoben sistem, kjer uporabnik vozovnico kupi v nekaj klikih in jo uporablja brez nepotrebnih številk, ročnega vpisovanja ali fizične kartice kot edine možnosti. Posodobili bomo nakup in uporabo vozovnic tako, da bo delovalo digitalno, varno in logično — tudi za turiste, dijake in občasne uporabnike. Javna storitev mora biti enostavna, ne pa oblikovana kot administrativna ovira.

'''Zdravstvo na daljavo [MZZ]'''

Telemedicina mora postati standardna možnost, kjer je to strokovno varno — za posvete, ponovne preglede, spremljanje kroničnih bolezni in triažo. S tem razbremenimo ambulante, zmanjšamo čakalne vrste in prihranimo čas pacientom, posebej iz oddaljenih krajev. Digitalizacija zdravstva mora pomeniti boljši dostop in boljše rezultate, ne pa dodatno birokracijo.

Program 2026/2.4 Javna uprava in regije

2026-02-06T18:46:28Z

Leonid:

Pirati verjamemo, da mora javna uprava delovati '''hitro, predvidljivo in v javnem interesu''' – kot servis za ljudi in gospodarstvo, ne kot ovira, ki ustvarja čakalne vrste, zamude in občutek nemoči. Danes se preveč časa izgubi v postopkih, ki so nepregledni, podvajajo podatke in pogosto kaznujejo tiste, ki nimajo vez ali časa za birokratske ovire.

Zato se zavzemamo za javno upravo, ki je '''digitalna tam, kjer to pomaga''', a hkrati jasna in odgovorna. Da se gradbena dovoljenja, upravne storitve in vozniški izpiti urejajo v razumnih rokih, ter da so pravila enaka za vse. Hkrati želimo državo '''bolj decentralizirano''', z regijami in javnimi institucijami, ki so bližje ljudem in se lažje prilagajajo potrebam okolja, v katerem živijo.

----

===Predlagani ukrepi:===

*'''Uvedba regij'''

Slovenija potrebuje regije kot operativno raven upravljanja, ki zna reševati lokalne potrebe hitreje in bolj ciljno kot centralna država. Regije morajo imeti jasne pristojnosti, stabilne vire financiranja in odgovornost za razvojne politike, prostor, promet, zdravstvo, šolstvo ter usklajevanje investicij. Uvedba regij ni sama sebi namen, ampak orodje, da se razvoj ne konča na obrobju Ljubljane.

*'''Skrajšanje čakalnih dob za storitve javne uprave'''

Čakalne dobe za javne storitve, od upravnih enot do izdajanja dovoljenj in vozniških izpitov, neposredno škodijo ljudem in gospodarstvu. Uvedli bomo merljive standarde odzivnosti, večjo digitalno izvedbo postopkov ter transparentno spremljanje zaostankov po enotah, da bo jasno, kje sistem stoji in zakaj. Država mora delovati hitro in predvidljivo, ne pa kot ovira, ki ljudi sili v dopuste in podjetja v zamude.

*'''Pospešitev postopkov za gradbena in druga dovoljenja'''

Pridobivanje gradbenih in sorodnih dovoljenj je danes pogosto dolgotrajno, nepregledno in preveč odvisno od vez in poznanstev. Digitalizirali bomo postopke, uvedli enotno točko oddaje vlog in spremljanje statusa v realnem času, hkrati pa jasne časovne roke ter odgovornost za neupravičene zamude. Hitrejši postopki pomenijo več stanovanj, hitrejše investicije in manj prostora za korupcijska tveganja.

*'''Razbremenitev sistema za vozniške izpite'''

Dolgotrajno čakanje na vozniške izpite pomeni strošek in stres za mlade ter dodatno omejuje mobilnost in zaposljivost. Uvedli bomo boljše planiranje kapacitet, digitalno razporejanje terminov in preglednost prostih mest po celotni državi, da se sistem optimizira namesto da “škripa”. Vozniški izpit mora biti dostopen v razumnem času, ne pa da je loterija ali privilegij.

*'''Ureditev stalnega in začasnega naslova ter ukinitev naslova na osebnem dokumentu'''

Sistem stalnega in začasnega prebivališča je danes preveč tog in pogosto povzroča težave ljudem, ki se selijo, živijo v najemu ali imajo nestandardne življenjske okoliščine. Poenostavili bomo prijave, odpravili nepotrebne administrativne pasti ter omogočili, da naslov ne bo obvezen osebni podatek na fizičnem dokumentu, kjer nima varnostne funkcije in lahko povzroča dodatne zaplete. '''Ključna načela so: manj birokracije, več zasebnosti in bolj realistična podpora modernemu načinu življenja.'''

*'''Decentralizacija javnih institucij (z lokalnimi celicami)'''

Javne institucije morajo biti bližje ljudem, ne le geografsko, ampak tudi po odzivnosti in razumevanju lokalnih problemov. Zavzemamo se za decentralizacijo ključnih služb in za vzpostavitev “lokalnih celic”, manjših operativnih enot, ki pokrivajo regije in omogočajo hitrejše reševanje zadev na terenu. To pomeni manj centraliziranih ozkih grl, manj potovanj in več enakih možnosti za življenje in delo v vseh delih Slovenije.

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-06T18:46:08Z

Leonid:

==ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET==

Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.

----

===Predlagani ukrepi:===

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.

* '''Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog'''

Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.

* '''Integracija železniškega in avtobusnega prometa'''

Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.

* '''Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.

==KOLESARSKA INFRASTRUKTURA==

Slovenija se uveljavlja kot kolesarska velesila, zato morata tem trendom slediti tudi infrastruktura in zakonodaja. Predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva ter prijaznejši odnos države do kolesarjev.

Uvesti je treba zakon, ki bo spodbujal povezovanje obstoječih tras med različnimi občinami.

Kazni za kolesarje so izjemno rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo praviloma prejme globo. Strogi so tudi postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so kazni za kolesarje skoraj izenačene z motoriziranimi vozniki (do 1200 EUR kazni), čeprav je tveganje pri avtomobilih bistveno večje.

Gorsko kolesarstvo je pri nas bistveno bolj omejeno kot v primerljivih državah, kjer je vožnja v naravnem okolju praviloma dovoljena.

Velik potencial imamo tudi pri ustvarjanju kolesarjem prijazne železniške infrastrukture. Povezava kolesarjenja in železnic dokazano povečuje uporabo obeh načinov transporta.

----

===Predlagani ukrepi===

*Poleg dodatnih financ bomo zagotovili tudi zakonsko podlago za gradnjo kolesarskih cest med občinami, namenjenih tako vsakodnevnim prevozom kot rekreaciji.

*V naseljih bomo te medobčinske ceste povezali z mrežo sodobnih kolesarskih stez po najboljših tujih standardih.

*Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo občinskih cest bo postala vključitev kolesarske steze v prenovo.

*Subvencije bomo razširili tudi na klasična kolesa ter omogočili državna poroštva in brezobrestne kredite.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo upravam narodnih parkov dali pristojnost za samostojno urejanje vožnje v parkih.

*Gorsko kolesarjenje bomo omogočili tudi izven utrjenih poti, pri čemer bodo z upravljalci določena območja, kjer bo zaradi varstva narave vožnja prepovedana.

*Ustanovili bomo odškodninski sklad za lastnike in upravljavce zemljišč ter zagotovili nadomestila za uporabo ali morebitno škodo s strani gorskih kolesarjev.

==Energetska infrastruktura==

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizkoogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

====Predlagani ukrepi:====

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

Program 2026/2.7 Notranje zadeve

2026-02-06T18:45:00Z

Leonid:

Vlada si je s podreditvijo policije nakopičila toliko moči, da lahko posega v druge veje oblasti.

Z nadzorom nad delom policije lahko vlada zavira delo pravosodja, ustrahuje politične nasprotnike, po svoje interpretira zakone ter se odreši kakršnekoli kazni za zlorabo oblasti.

Policija je organ, ki bi moral v prvi vrsti služiti državljanom in zagotavljati njihovo varnost.
----

==== Predlagani ukrepi: ====

* Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti katerikoli stranki.

* Imenovanje generalnega direktorja policije in izvajanje nadzora nad delom organa bomo prestavili v pristojnost posebnemu policijskemu svetu, v katerem bodo 4 člane izvolili neposredno državljani, 3 bo imenoval državni zbor, 5 članov bodo imenovali zaposleni na policiji, 3 pa bo imenoval sodni svet.

* Za policiste na terenu bomo uvedli obvezno nošenje kamer. Vsaka interakcija policistov z državljani bo morala biti posneta.

* Posnetki policijskih kamer bodo po primerni predelavi z namenom zaščite zasebnosti posnetih oseb in ob strinjanju vseh posnetih oseb lahko postali javno dostopen podatek. Za zagotavljanje dostopnosti posnetkov bomo vzpostavili poseben spletni portal.

* Prepovedali bomo vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora.

* Zbiranje osebnih podatkov s strani policistov bomo omejili, obstoječe baze podatkov pa zavarovali pred zlorabo v drugačne namene od prvotnih, za katere so bili zbrani.

* Vzpostavili bomo rajonsko delo policije, ki prinaša večjo vpetost v lokalno okolje.

== Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev ==

* Omilili bomo pogoje za vzporedno vožnjo kolesarjev, saj je taka skupina hitreje in varneje prehitevana.

* Spremenili bomo zakonodajo, ki kolesarje kaznuje enako kot voznike motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom; preverjala se bo predvsem zmožnost varne vožnje, ob kršitvah pa bo kazen največ 200 €.

* Odpravili bomo prakso kaznovanja kolesarjev, ki se poškodujejo kot samoudeleženci v prometni nesreči. Policija v takih primerih ne bo izrekala glob.

* Vožnja brez luči bo kaznovana z globo do 40 EUR, v zameno pa bo kolesarju policija dala komplet snemljivih luči tako da bo lahko varno nadaljeval svojo pot.

==== Drugi, povezani ukrepi: ====

* Kazni za prekrške bomo naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju.

* Legalizacija konoplje, dekriminalizacija psihadelikov, olajšanje dostopa v znanstvene namene

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:44:38Z

Leonid:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:44:14Z

Leonid:

====Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo====

Slovenija mora odločno zatreti verige izkoriščanja, kjer se tuje delavce uvaža v pogoje, ki mejijo na suženjsko delo. Okrepili bomo nadzor nad agencijami, podizvajalci in posredniki ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne delovne pravice. Žrtvam bomo zagotovili varno prijavo, pravno pomoč in zaščito pred maščevanjem.

====Delavski sindikat za prekarce====

Prekarni delavci potrebujejo organizirano in učinkovito zaščito, saj so pogosto brez realne pogajalske moči. Podprli bomo nastanek in stabilno financiranje oblik sindikalnega organiziranja, ki so prilagojene platformnemu delu, s.p.-jem, avtorskemu in študentskemu delu. Cilj je enak standard dostojnega dela za vse, ne glede na pogodbeno obliko.

====Soočanje z naraščajočo neenakostjo====

Naraščajoča neenakost ruši družbeno kohezijo, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja “dve Sloveniji”: tiste, ki si lahko privoščijo vse, in tiste, ki ne morejo do konca meseca. Zavzemamo se za politike, ki krepijo plače, dostop do javnih storitev in pravičnejšo porazdelitev bremen. Ukrepe bomo usmerili v izboljšanje položaja ljudi z nizkimi prihodki in zmanjšanje izkoriščanja na trgu dela.

====Skrajšanje delovnega časa====

Slovenija potrebuje prehod v modernejši model dela, kjer produktivnost in kakovost življenja rasteta skupaj. Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez znižanja plač, najprej z pilotnimi projekti in spodbudami v panogah, kjer je to izvedljivo. Manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in več časa za družino pomeni močnejšo družbo in bolj zdravo delovno okolje.

====Vzemanje in vračanje državnih štipendij glede na kriterije po katerih so podeljevane====

Državne štipendije morajo ostati orodje socialne pravičnosti, ne pa mehanizem kaznovanja zaradi življenja, ki prinese nepričakovane ovire. Uvedli bomo jasna in pravična pravila: če so bile štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj se tudi vračanje presoja po enakih kriterijih, z možnostjo odloga ali odpisa. Sistem mora biti predvidljiv, človeški in usmerjen v dokončanje izobraževanja, ne v ustvarjanje dolgov.

====Urna postavka za delo ob vikendih in praznikih naj bo višja====

Delo ob vikendih in praznikih je poseg v družinsko življenje, zdravje in prosti čas, zato mora biti pošteno plačano. Zavzemamo se za zakonsko dvig dodatkov in minimalnih urnih postavk za ta dela, da se izkoriščanje v praksi ne splača. To je jasen standard spoštovanja ljudi, ki držijo gospodarstvo in storitve pokonci, ko imajo drugi prost dan.

====Zagotovitev, da imajo delavci v mali prodaji dva dni prosta na teden====

V maloprodaji so urniki pogosto brutalni, nepredvidljivi in psihofizično izčrpavajoči. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer mora biti vsaj en dan praviloma vikend, razen če delavec prostovoljno izbere drugače. Delo v trgovini mora postati normalno delo z normalnim življenjem, ne pa stalna pripravljenost.

====Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem, da je dovolj počitka med izmenama====

Prekratki odmori med izmenami povečujejo poškodbe, izgorelost in dolgotrajne zdravstvene posledice. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, uvedli višje kazni za sistematične kršitve ter obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih. Pravica do počitka ni administrativni detajl, ampak temelj zdravja in varnosti.

====Gradnja domov za brezdomce====

Brezdomstvo ni osebni neuspeh, ampak družbeni alarm, da sistem ne deluje. Podprli bomo gradnjo in pridobivanje namenskih nastanitev ter širitev modelov “Housing First”, kjer stanovanje pride najprej, šele nato reševanje drugih težav. Ključ je stabilna streha nad glavo, saj brez nje ne moreš urejati zaposlitve, zdravja ali dokumentov.

====Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)====

Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, ker kazen zadene ljudi, ki že tako nimajo ničesar. Takšne globe ne rešujejo javnega reda, ampak samo poglabljajo izključenost in stisko. Zavzemamo se za odpravo represivnih pristopov ter zamenjavo z socialnimi intervencijami, ki dejansko zmanjšajo število ljudi na ulici.

====Zagotavljanje brezdomcem pomoči pri duševnem zdravju====

Velik del brezdomstva je povezan z neobravnavanimi psihičnimi stiskami, travmami in odvisnostmi, ki se na ulici samo še poslabšajo. Vzpostavili bomo dostopne programe psihosocialne podpore, mobilne ekipe in nizkopražne storitve brez birokratskih ovir. Cilj je, da pomoč pride do človeka hitro, ne šele takrat, ko je prepozno.

====Hitro in proaktivno ukrepanje ter zaznavanje težav na področju brezdomstva====

Država in občine ne smejo reagirati šele, ko se pojavijo tragedije ali ko so kapacitete prepolne. Uvedli bomo sistem zgodnjega opozarjanja, boljše sodelovanje centrov za socialno delo, zdravstvenih služb in nevladnih organizacij ter proaktivno terensko delo. Preprečevanje je cenejše, učinkovitejše in predvsem bolj človeško kot krizno gašenje.

====Zagotavljanje dnevno in nočnega centra za brezdomce====

Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, kjer človek dobi osnovno zaščito: toplo zavetje, higieno, hrano, pogovor in informacije. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov ter stabilno financiranje kadra, da ne bodo odvisni od improvizacije in prostovoljstva. To je minimum civilizacijskega standarda, ki preprečuje širše socialne in zdravstvene posledice.

====Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji====

Mladi potrebujejo prostore, kjer lahko ustvarjajo, se družijo, razvijajo talente in dobijo podporo tudi v stiskah — ne pa da so prepuščeni ulici ali komercialnim vsebinam. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov in uvedli program sofinanciranja malih koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in kulturnih mikro-infrastruktur po regijah. To ni luksuz, ampak naložba v mentalno zdravje, kulturno živost in lokalno skupnost.

====Delavsko lastništvo [Zaposlen]====

Delavsko lastništvo je način, kako del ustvarjene vrednosti ostane pri ljudeh, ki podjetje dejansko gradijo, ne samo pri lastnikih kapitala. Podpiramo modele, kjer zaposleni postopno pridobivajo delež podjetja in s tem tudi več soodločanja, varnosti ter dolgoročne stabilnosti. To pomeni močnejša podjetja, manj izčrpavanja in bolj pravično razmerje med delom in dobičkom.

====Zadruge, kmetijske in stanovanjske [MKGP][MOP]====

Zadruge so učinkovita alternativa, kjer se ljudje povežejo, zmanjšajo stroške in skupaj rešujejo probleme, ki jih posameznik sam ne more. V kmetijstvu to pomeni večjo pogajalsko moč in stabilnejši dohodek, pri stanovanjskih zadrugah pa dostopnejše bivanje brez špekulativnega pritiska trga. Podpiramo razvoj zadrug kot socialno in ekonomsko zdravega modela, ki krepi skupnosti.

====Okrepitev stanovanjske inšpekcije====

Stanovanjska zakonodaja ne pomaga nikomur, če se ne izvaja v praksi, zato mora država okrepiti nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Danes majhno število inšpektorjev ne more učinkovito zaščititi najemnikov, preprečevati zlorab in zagotavljati minimalnih bivalnih standardov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, da bodo pravila veljala enako za vse, ne le na papirju.

====Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava====

Upravnik večstanovanjskih stavb upravlja denar stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev jasna, pregledna in primerljiva. Stanovalci morajo imeti enostaven vpogled v transakcije, pogodbe in stroške, ter možnost, da upravnika zamenjajo brez birokratskih blokad in izsiljevanja. Cilj je več zaupanja, manj preplačil in bolj odgovorno upravljanje skupnega premoženja.

== Migracije ==
Zavzemali se bomo za pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije

Neurejeni politiki migracij, ki ne koristi nikomur, razen političnim in gospodarskim interesom posameznikov, je treba narediti konec.

Politika upravljanja z migracijami v Evropi je že vrsto let v zelo slabem stanju. Na področju, kjer je nujen koordiniran odziv celotne regije, države delujejo vsaka po svoje, pri čemer s svojim ravnanjem pogosto kršijo pravice migrantov in svoje zaveze do mednarodnih dogovorov ter drugih držav. Obenem delovanje evropskih držav na področju migracij pogosto ne koristi niti njihovim lastnim prebivalcem, saj je neekonomično, povzroča mnoge varnostne in druge težave ter družbam povzroča tudi drugo posredno škodo. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočila tako spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in splošno dobrobit naših družb.
----

=== Predlagani ukrepi: ===

====1. Azilni postopki====

Zavzemali se bomo za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope (brez dokumentov, na skrivaj, mimo pravil) z ustreznimi ukrepi skrči na minimum.

Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne. Ni opravičljivih razlogov za to, da azilni postopki v Sloveniji trenutno trajajo po več mesecev ali celo let1. Zaskrbljujoče dejstvo je, da dolgotrajnost postopkov ni naključna – gre za prikrito politiko Ministrstva za notranje zadeve, s katerim poskuša begunce odvrniti od iskanja zaščite v Sloveniji.

S to politiko je treba prenehati, saj nastanitev in oskrba prosilcev za azil tekom dolgotrajnih azilnih postopkov za državo predstavlja nepotreben strošek, za begunce, ki v negotovosti čakajo na izid postopka pa je tak sistem nehuman. Po drugi strani dolgotrajnost koristi ravno tistim migrantom, ki niso begunci, in azilne postopke zlorabljajo za namene svojega potovanja proti ciljnim državam. Nastanitveni azilni centri za nikogar ne bi smeli postati njegov dom, temveč le kratka, prehodna nastanitev.

====2. Vračanje v izvorne države====

Drug nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. Število tovrstnih vračanj iz Slovenije v države izvora je že od nekdaj zanemarljivo nizko. Namesto tega slovenski organi migrante bodisi vračajo čez mejo na Hrvaško (kar nima nobenega praktičnega učinka, saj isti ljudje v kratkem ponovno vstopijo v Slovenijo) ali jim pustijo, da nadaljuje svojo pot naprej proti ciljnim državam, kar dela Slovenijo privlačno kot državo nezakonitega tranzita. Z vzpostavitvijo doslednega vračanja v države izvora bi Slovenija po drugi strani tujce, ki niso begunci, učinkovito odvračala od nezakonitega vstopa v državo.

Če bi do okrepitve vračanja v izvorne države prišlo na ravni celotne Evropske unije, bi to na dolgi rok vplivalo tudi na splošno zmanjšanje števila nezakonito prebivajočih tujcev. Da bi zagotovili lažjo izvedbo vrnitev neposredno v države izvora, si bomo Pirati zavzemali za sklenitev dodatnih sporazumov o vračanju med Slovenijo ali Evropsko unijo in tretjimi državami, iz katerih prihaja večje število iregularnih migrantov.

Seveda pa v nobenem primeru ne smemo dopustiti vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, (tj. beguncev) ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki iz naslova varovanja človekovih pravic.

====3. Zaščita beguncev====

Upoštevaje, da so begunci ljudje, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker bi tam utrpeli usmrtitev, mučenje, neupravičeno kaznovanje ali ogroženost zaradi vojne, ima svetovna skupnost moralno (in tudi pravno) dolžnost, da jih zaščiti in jim omogoči dostojno življenje.

V interesu pravične globalne delitve odgovornosti za njihovo zaščito morajo tudi evropske države sprejeti del svetovnih beguncev. To pa je treba narediti na urejen način in ne prek njihovega prihoda po nevarnih in mučnih iregularnih poteh, kot je praksa sedaj. Beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v države sprejema z izdajo humanitarnih viz. Poleg tega lahko Evropa za zaščito beguncev poskrbi tudi brez njihovega prihoda – z omogočanjem dejanske zaščite v tretjih državah, kot je bila to storjeno za sirske beguncev v okviru dogovora med državami Evropske unije in Turčijo iz leta 2016. Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, si Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti opcijo, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi.

Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, tako da se v najhitrejšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom, podjetniškimi iniciativami in drugim vložkom prispevajo k dobrobiti družbe.

====4. Celovit pristop k izgradnji boljšega sistema====

Pirati si zavzemamo tudi za druge ukrepe, ki bodo zmanjšali privlačnost nezakonitega potovanja v Evropo. Za ta namen je treba ostro nastopiti proti nezakonitemu zaposlovanju tujcev, do katerega prihaja v nekaterih državah članicah in ki je med poglavitnimi spodbujevalnimi dejavniki iregularnega priseljevanja. Pirati podpiramo tudi reševanje vzrokov iregularnih migracij v njihovih krajih izvora, tako z mirovno politiko kot razvojno pomočjo. Nazadnje so izboljšave potrebne tudi pri ureditvi zakonitih migracij; državljanom tretjih držav je treba omogočiti prebivanje in delo ali študij v Evropi v obsegu in na način, ki bo maksimiral pozitivne učinke tako za države sprejema kot države izvora. Če v Evropski uniji obstaja potreba po tuji delovni sili, naj se ta zagotovi na zakonit način, izkoriščanje iregularnih migrantov pa naj postane stvar preteklosti.

Pirati si torej zavzemamo za pravičen, zakonit in urejen sistem upravljanja z migracijami, v skladu s katerim bo nezakonito prehajanje meja zmanjšano na minimum, preprosto zato, ker migranti zanj ne bodo več motivirani: beguncem bodo omogočene zakonite poti in dejanska zaščita v tretjih državah, ostali iregularni migranti pa ne bodo več imeli možnosti dela na črno in zlorabe azilnih postopkov ter bodo ob vsakem stiku z oblastmi hitro vrnjeni v svoje države izvora.

====5. Zakaj “varovanje mej” ni rešitev====

Pirati priznavamo tudi pomembnost fizičnega varovanja meja, vendar opozarjamo, da je samo na tak način, brez zgoraj opisanih ukrepov, nezakonite migracije nemogoče ustaviti. Posebej opozarjamo, da postavljanje ograj, prodaja tehnologije za nadzor meja in zaposlovanje velikega števila varnostnega osebja predstavlja obsežno globalno gospodarsko panogo, v kateri privatna podjetja v povezavi z oblastmi ustvarjajo ogromne zaslužke. Glede na to, zmanjšanja obsega nezakonitih migracij prek sistema »varovanja mej« niti ne gre pričakovati, saj poslovno-birokratski kompleks, ki z njim upravlja, ni motiviran za končno rešitev problema. Vedno nove migrante namreč nujno potrebuje za nadaljevanje svoje dobičkonosne dejavnosti.

Nazadnje poudarjamo, da si bomo Pirati odločno zavzemali za prenehanje vseh nezakonitih praks slovenskih organov pri obravnavi tujcev, vključno s kršitvami v policijskih postopkih na mejah.

Vračanja iregularnih migrantov čez mejo v hitrih neformalnih postopkih kljub izraženi nameri za azil in skupinska vračanja (pushbacks)3 predstavljajo nesporne in resne kršitve domačega in mednarodnega prava. Poleg škode, povzročene samim beguncem in drugim migrantom, opozarjamo, da imajo navedene kršitve tudi otipljive negativne posledice za slovensko družbo.

Nespoštovanje domače in mednarodne zakonodaje s strani policije je treba jemati zelo resno in proti takšnim trendom odločno nastopiti, sicer se lahko razrahljan odnos do prava kaj hitro prenese tudi na druga področja policijskega dela.

Prav tako lahko dejstvo, da so policisti z izvajanjem trenutne politike prisiljeni v nehumano obravnavo migrantov, vpliva na njihovo vedenje do ljudi v drugih postopkih. Tudi to so razlogi, zaradi katerih Pirati striktno zakonitost delovanja državnih organov izpostavljamo kot enega od nujnih temeljev sistema upravljanja z migracijami.

1. K odločitvi v azilnih postopkih v nekaj tednih poziva tudi generalni sekretar Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: povezava. ↩︎

2. Vir ↩︎

3. Ta nezakonita praksa, ki se je uveljavila zlasti od sredine leta 2018 dalje je dobro dokumentirana. Med drugim v posebnem poročilu Varuha človekovih pravic (julij 2021): povezava; glej tudi Border Violence Monitoring Network: The Black Book of Pushbacks (december 2020): povzava. ↩︎

==Tujci==

Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Tem tujcem in tudi prosilcem za mednarodno zaščito je na voljo tečaj slovenščine in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 šolskih ur, ki ga financirata Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).

----

===Predlagani ukrepi:===

*Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.
:* Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.

* Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
* Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.

* Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.
:* Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
:* V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.

* Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
* Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
* Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
* Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.

*Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.

* Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
*Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
* Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.

----

==Romski mediatorji in terensko delo==
* Povečati moramo romske mediatorske programe v šolah, zdravstvu in socialnih službah.
* Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih, nesporazumih in administraciji.
* Uvesti moramo dolgoročne štipendijske in mentorske programe in izobraževalne delavnice za romske učence in dijake. Usmerjeni bodo še posebej na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
* Programi morajo biti stalni, ne le projektno financirani.

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:42:17Z

Leonid:

'''Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo'''

Slovenija mora odločno zatreti verige izkoriščanja, kjer se tuje delavce uvaža v pogoje, ki mejijo na suženjsko delo. Okrepili bomo nadzor nad agencijami, podizvajalci in posredniki ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne delovne pravice. Žrtvam bomo zagotovili varno prijavo, pravno pomoč in zaščito pred maščevanjem.

'''Delavski sindikat za prekarce'''

Prekarni delavci potrebujejo organizirano in učinkovito zaščito, saj so pogosto brez realne pogajalske moči. Podprli bomo nastanek in stabilno financiranje oblik sindikalnega organiziranja, ki so prilagojene platformnemu delu, s.p.-jem, avtorskemu in študentskemu delu. Cilj je enak standard dostojnega dela za vse, ne glede na pogodbeno obliko.

'''Soočanje z naraščajočo neenakostjo'''

Naraščajoča neenakost ruši družbeno kohezijo, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja “dve Sloveniji”: tiste, ki si lahko privoščijo vse, in tiste, ki ne morejo do konca meseca. Zavzemamo se za politike, ki krepijo plače, dostop do javnih storitev in pravičnejšo porazdelitev bremen. Ukrepe bomo usmerili v izboljšanje položaja ljudi z nizkimi prihodki in zmanjšanje izkoriščanja na trgu dela.

'''Skrajšanje delovnega časa'''

Slovenija potrebuje prehod v modernejši model dela, kjer produktivnost in kakovost življenja rasteta skupaj. Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez znižanja plač, najprej z pilotnimi projekti in spodbudami v panogah, kjer je to izvedljivo. Manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in več časa za družino pomeni močnejšo družbo in bolj zdravo delovno okolje.

'''Vzemanje in vračanje državnih štipendij glede na kriterije po katerih so podeljevane'''

Državne štipendije morajo ostati orodje socialne pravičnosti, ne pa mehanizem kaznovanja zaradi življenja, ki prinese nepričakovane ovire. Uvedli bomo jasna in pravična pravila: če so bile štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj se tudi vračanje presoja po enakih kriterijih, z možnostjo odloga ali odpisa. Sistem mora biti predvidljiv, človeški in usmerjen v dokončanje izobraževanja, ne v ustvarjanje dolgov.

'''Urna postavka za delo ob vikendih in praznikih naj bo višja'''

Delo ob vikendih in praznikih je poseg v družinsko življenje, zdravje in prosti čas, zato mora biti pošteno plačano. Zavzemamo se za zakonsko dvig dodatkov in minimalnih urnih postavk za ta dela, da se izkoriščanje v praksi ne splača. To je jasen standard spoštovanja ljudi, ki držijo gospodarstvo in storitve pokonci, ko imajo drugi prost dan.

'''Zagotovitev, da imajo delavci v mali prodaji dva dni prosta na teden'''

V maloprodaji so urniki pogosto brutalni, nepredvidljivi in psihofizično izčrpavajoči. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer mora biti vsaj en dan praviloma vikend, razen če delavec prostovoljno izbere drugače. Delo v trgovini mora postati normalno delo z normalnim življenjem, ne pa stalna pripravljenost.

'''Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem, da je dovolj počitka med izmenama'''

Prekratki odmori med izmenami povečujejo poškodbe, izgorelost in dolgotrajne zdravstvene posledice. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, uvedli višje kazni za sistematične kršitve ter obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih. Pravica do počitka ni administrativni detajl, ampak temelj zdravja in varnosti.

'''Gradnja domov za brezdomce'''

Brezdomstvo ni osebni neuspeh, ampak družbeni alarm, da sistem ne deluje. Podprli bomo gradnjo in pridobivanje namenskih nastanitev ter širitev modelov “Housing First”, kjer stanovanje pride najprej, šele nato reševanje drugih težav. Ključ je stabilna streha nad glavo, saj brez nje ne moreš urejati zaposlitve, zdravja ali dokumentov.

'''Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)'''

Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, ker kazen zadene ljudi, ki že tako nimajo ničesar. Takšne globe ne rešujejo javnega reda, ampak samo poglabljajo izključenost in stisko. Zavzemamo se za odpravo represivnih pristopov ter zamenjavo z socialnimi intervencijami, ki dejansko zmanjšajo število ljudi na ulici.

'''Zagotavljanje brezdomcem pomoči pri duševnem zdravju'''

Velik del brezdomstva je povezan z neobravnavanimi psihičnimi stiskami, travmami in odvisnostmi, ki se na ulici samo še poslabšajo. Vzpostavili bomo dostopne programe psihosocialne podpore, mobilne ekipe in nizkopražne storitve brez birokratskih ovir. Cilj je, da pomoč pride do človeka hitro, ne šele takrat, ko je prepozno.

'''Hitro in proaktivno ukrepanje ter zaznavanje težav na področju brezdomstva'''

Država in občine ne smejo reagirati šele, ko se pojavijo tragedije ali ko so kapacitete prepolne. Uvedli bomo sistem zgodnjega opozarjanja, boljše sodelovanje centrov za socialno delo, zdravstvenih služb in nevladnih organizacij ter proaktivno terensko delo. Preprečevanje je cenejše, učinkovitejše in predvsem bolj človeško kot krizno gašenje.

'''Zagotavljanje dnevno in nočnega centra za brezdomce'''

Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, kjer človek dobi osnovno zaščito: toplo zavetje, higieno, hrano, pogovor in informacije. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov ter stabilno financiranje kadra, da ne bodo odvisni od improvizacije in prostovoljstva. To je minimum civilizacijskega standarda, ki preprečuje širše socialne in zdravstvene posledice.

'''Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji'''

Mladi potrebujejo prostore, kjer lahko ustvarjajo, se družijo, razvijajo talente in dobijo podporo tudi v stiskah — ne pa da so prepuščeni ulici ali komercialnim vsebinam. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov in uvedli program sofinanciranja malih koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in kulturnih mikro-infrastruktur po regijah. To ni luksuz, ampak naložba v mentalno zdravje, kulturno živost in lokalno skupnost.

====Delavsko lastništvo [Zaposlen]====

Delavsko lastništvo je način, kako del ustvarjene vrednosti ostane pri ljudeh, ki podjetje dejansko gradijo, ne samo pri lastnikih kapitala. Podpiramo modele, kjer zaposleni postopno pridobivajo delež podjetja in s tem tudi več soodločanja, varnosti ter dolgoročne stabilnosti. To pomeni močnejša podjetja, manj izčrpavanja in bolj pravično razmerje med delom in dobičkom.

====Zadruge, kmetijske in stanovanjske [MKGP][MOP]====

Zadruge so učinkovita alternativa, kjer se ljudje povežejo, zmanjšajo stroške in skupaj rešujejo probleme, ki jih posameznik sam ne more. V kmetijstvu to pomeni večjo pogajalsko moč in stabilnejši dohodek, pri stanovanjskih zadrugah pa dostopnejše bivanje brez špekulativnega pritiska trga. Podpiramo razvoj zadrug kot socialno in ekonomsko zdravega modela, ki krepi skupnosti.

====Okrepitev stanovanjske inšpekcije====

Stanovanjska zakonodaja ne pomaga nikomur, če se ne izvaja v praksi, zato mora država okrepiti nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Danes majhno število inšpektorjev ne more učinkovito zaščititi najemnikov, preprečevati zlorab in zagotavljati minimalnih bivalnih standardov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, da bodo pravila veljala enako za vse, ne le na papirju.

====Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava====

Upravnik večstanovanjskih stavb upravlja denar stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev jasna, pregledna in primerljiva. Stanovalci morajo imeti enostaven vpogled v transakcije, pogodbe in stroške, ter možnost, da upravnika zamenjajo brez birokratskih blokad in izsiljevanja. Cilj je več zaupanja, manj preplačil in bolj odgovorno upravljanje skupnega premoženja.

== Migracije ==
Zavzemali se bomo za pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije

Neurejeni politiki migracij, ki ne koristi nikomur, razen političnim in gospodarskim interesom posameznikov, je treba narediti konec.

Politika upravljanja z migracijami v Evropi je že vrsto let v zelo slabem stanju. Na področju, kjer je nujen koordiniran odziv celotne regije, države delujejo vsaka po svoje, pri čemer s svojim ravnanjem pogosto kršijo pravice migrantov in svoje zaveze do mednarodnih dogovorov ter drugih držav. Obenem delovanje evropskih držav na področju migracij pogosto ne koristi niti njihovim lastnim prebivalcem, saj je neekonomično, povzroča mnoge varnostne in druge težave ter družbam povzroča tudi drugo posredno škodo. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočila tako spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in splošno dobrobit naših družb.
----

=== Predlagani ukrepi: ===
'''1. Azilni postopki'''

Zavzemali se bomo za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope (brez dokumentov, na skrivaj, mimo pravil) z ustreznimi ukrepi skrči na minimum.

Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne. Ni opravičljivih razlogov za to, da azilni postopki v Sloveniji trenutno trajajo po več mesecev ali celo let1. Zaskrbljujoče dejstvo je, da dolgotrajnost postopkov ni naključna – gre za prikrito politiko Ministrstva za notranje zadeve, s katerim poskuša begunce odvrniti od iskanja zaščite v Sloveniji.

S to politiko je treba prenehati, saj nastanitev in oskrba prosilcev za azil tekom dolgotrajnih azilnih postopkov za državo predstavlja nepotreben strošek, za begunce, ki v negotovosti čakajo na izid postopka pa je tak sistem nehuman. Po drugi strani dolgotrajnost koristi ravno tistim migrantom, ki niso begunci, in azilne postopke zlorabljajo za namene svojega potovanja proti ciljnim državam. Nastanitveni azilni centri za nikogar ne bi smeli postati njegov dom, temveč le kratka, prehodna nastanitev.

'''2. Vračanje v izvorne države'''

Drug nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. Število tovrstnih vračanj iz Slovenije v države izvora je že od nekdaj zanemarljivo nizko. Namesto tega slovenski organi migrante bodisi vračajo čez mejo na Hrvaško (kar nima nobenega praktičnega učinka, saj isti ljudje v kratkem ponovno vstopijo v Slovenijo) ali jim pustijo, da nadaljuje svojo pot naprej proti ciljnim državam, kar dela Slovenijo privlačno kot državo nezakonitega tranzita. Z vzpostavitvijo doslednega vračanja v države izvora bi Slovenija po drugi strani tujce, ki niso begunci, učinkovito odvračala od nezakonitega vstopa v državo.

Če bi do okrepitve vračanja v izvorne države prišlo na ravni celotne Evropske unije, bi to na dolgi rok vplivalo tudi na splošno zmanjšanje števila nezakonito prebivajočih tujcev. Da bi zagotovili lažjo izvedbo vrnitev neposredno v države izvora, si bomo Pirati zavzemali za sklenitev dodatnih sporazumov o vračanju med Slovenijo ali Evropsko unijo in tretjimi državami, iz katerih prihaja večje število iregularnih migrantov.

Seveda pa v nobenem primeru ne smemo dopustiti vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, (tj. beguncev) ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki iz naslova varovanja človekovih pravic.

'''3. Zaščita beguncev'''

Upoštevaje, da so begunci ljudje, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker bi tam utrpeli usmrtitev, mučenje, neupravičeno kaznovanje ali ogroženost zaradi vojne, ima svetovna skupnost moralno (in tudi pravno) dolžnost, da jih zaščiti in jim omogoči dostojno življenje.

V interesu pravične globalne delitve odgovornosti za njihovo zaščito morajo tudi evropske države sprejeti del svetovnih beguncev. To pa je treba narediti na urejen način in ne prek njihovega prihoda po nevarnih in mučnih iregularnih poteh, kot je praksa sedaj. Beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v države sprejema z izdajo humanitarnih viz. Poleg tega lahko Evropa za zaščito beguncev poskrbi tudi brez njihovega prihoda – z omogočanjem dejanske zaščite v tretjih državah, kot je bila to storjeno za sirske beguncev v okviru dogovora med državami Evropske unije in Turčijo iz leta 2016. Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, si Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti opcijo, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi.

Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, tako da se v najhitrejšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom, podjetniškimi iniciativami in drugim vložkom prispevajo k dobrobiti družbe.

'''4. Celovit pristop k izgradnji boljšega sistema'''

Pirati si zavzemamo tudi za druge ukrepe, ki bodo zmanjšali privlačnost nezakonitega potovanja v Evropo. Za ta namen je treba ostro nastopiti proti nezakonitemu zaposlovanju tujcev, do katerega prihaja v nekaterih državah članicah in ki je med poglavitnimi spodbujevalnimi dejavniki iregularnega priseljevanja. Pirati podpiramo tudi reševanje vzrokov iregularnih migracij v njihovih krajih izvora, tako z mirovno politiko kot razvojno pomočjo. Nazadnje so izboljšave potrebne tudi pri ureditvi zakonitih migracij; državljanom tretjih držav je treba omogočiti prebivanje in delo ali študij v Evropi v obsegu in na način, ki bo maksimiral pozitivne učinke tako za države sprejema kot države izvora. Če v Evropski uniji obstaja potreba po tuji delovni sili, naj se ta zagotovi na zakonit način, izkoriščanje iregularnih migrantov pa naj postane stvar preteklosti.

Pirati si torej zavzemamo za pravičen, zakonit in urejen sistem upravljanja z migracijami, v skladu s katerim bo nezakonito prehajanje meja zmanjšano na minimum, preprosto zato, ker migranti zanj ne bodo več motivirani: beguncem bodo omogočene zakonite poti in dejanska zaščita v tretjih državah, ostali iregularni migranti pa ne bodo več imeli možnosti dela na črno in zlorabe azilnih postopkov ter bodo ob vsakem stiku z oblastmi hitro vrnjeni v svoje države izvora.

'''5. Zakaj “varovanje mej” ni rešitev'''

Pirati priznavamo tudi pomembnost fizičnega varovanja meja, vendar opozarjamo, da je samo na tak način, brez zgoraj opisanih ukrepov, nezakonite migracije nemogoče ustaviti. Posebej opozarjamo, da postavljanje ograj, prodaja tehnologije za nadzor meja in zaposlovanje velikega števila varnostnega osebja predstavlja obsežno globalno gospodarsko panogo, v kateri privatna podjetja v povezavi z oblastmi ustvarjajo ogromne zaslužke. Glede na to, zmanjšanja obsega nezakonitih migracij prek sistema »varovanja mej« niti ne gre pričakovati, saj poslovno-birokratski kompleks, ki z njim upravlja, ni motiviran za končno rešitev problema. Vedno nove migrante namreč nujno potrebuje za nadaljevanje svoje dobičkonosne dejavnosti.

Nazadnje poudarjamo, da si bomo Pirati odločno zavzemali za prenehanje vseh nezakonitih praks slovenskih organov pri obravnavi tujcev, vključno s kršitvami v policijskih postopkih na mejah.

Vračanja iregularnih migrantov čez mejo v hitrih neformalnih postopkih kljub izraženi nameri za azil in skupinska vračanja (pushbacks)3 predstavljajo nesporne in resne kršitve domačega in mednarodnega prava. Poleg škode, povzročene samim beguncem in drugim migrantom, opozarjamo, da imajo navedene kršitve tudi otipljive negativne posledice za slovensko družbo.

Nespoštovanje domače in mednarodne zakonodaje s strani policije je treba jemati zelo resno in proti takšnim trendom odločno nastopiti, sicer se lahko razrahljan odnos do prava kaj hitro prenese tudi na druga področja policijskega dela.

Prav tako lahko dejstvo, da so policisti z izvajanjem trenutne politike prisiljeni v nehumano obravnavo migrantov, vpliva na njihovo vedenje do ljudi v drugih postopkih. Tudi to so razlogi, zaradi katerih Pirati striktno zakonitost delovanja državnih organov izpostavljamo kot enega od nujnih temeljev sistema upravljanja z migracijami.

1. K odločitvi v azilnih postopkih v nekaj tednih poziva tudi generalni sekretar Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: povezava. ↩︎

2. Vir ↩︎

3. Ta nezakonita praksa, ki se je uveljavila zlasti od sredine leta 2018 dalje je dobro dokumentirana. Med drugim v posebnem poročilu Varuha človekovih pravic (julij 2021): povezava; glej tudi Border Violence Monitoring Network: The Black Book of Pushbacks (december 2020): povzava. ↩︎

==Tujci==

Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Tem tujcem in tudi prosilcem za mednarodno zaščito je na voljo tečaj slovenščine in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 šolskih ur, ki ga financirata Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).

----

===Predlagani ukrepi:===

*Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.
:* Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.

* Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
* Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.

* Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.
:* Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
:* V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.

* Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
* Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
* Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
* Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.

*Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.

* Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
*Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
* Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.

----

==Romski mediatorji in terensko delo==
* Povečati moramo romske mediatorske programe v šolah, zdravstvu in socialnih službah.
* Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih, nesporazumih in administraciji.
* Uvesti moramo dolgoročne štipendijske in mentorske programe in izobraževalne delavnice za romske učence in dijake. Usmerjeni bodo še posebej na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
* Programi morajo biti stalni, ne le projektno financirani.

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:41:39Z

Leonid:

'''Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo'''

Slovenija mora odločno zatreti verige izkoriščanja, kjer se tuje delavce uvaža v pogoje, ki mejijo na suženjsko delo. Okrepili bomo nadzor nad agencijami, podizvajalci in posredniki ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne delovne pravice. Žrtvam bomo zagotovili varno prijavo, pravno pomoč in zaščito pred maščevanjem.

'''Delavski sindikat za prekarce'''

Prekarni delavci potrebujejo organizirano in učinkovito zaščito, saj so pogosto brez realne pogajalske moči. Podprli bomo nastanek in stabilno financiranje oblik sindikalnega organiziranja, ki so prilagojene platformnemu delu, s.p.-jem, avtorskemu in študentskemu delu. Cilj je enak standard dostojnega dela za vse, ne glede na pogodbeno obliko.

'''Soočanje z naraščajočo neenakostjo'''

Naraščajoča neenakost ruši družbeno kohezijo, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja “dve Sloveniji”: tiste, ki si lahko privoščijo vse, in tiste, ki ne morejo do konca meseca. Zavzemamo se za politike, ki krepijo plače, dostop do javnih storitev in pravičnejšo porazdelitev bremen. Ukrepe bomo usmerili v izboljšanje položaja ljudi z nizkimi prihodki in zmanjšanje izkoriščanja na trgu dela.

'''Skrajšanje delovnega časa'''

Slovenija potrebuje prehod v modernejši model dela, kjer produktivnost in kakovost življenja rasteta skupaj. Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez znižanja plač, najprej z pilotnimi projekti in spodbudami v panogah, kjer je to izvedljivo. Manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in več časa za družino pomeni močnejšo družbo in bolj zdravo delovno okolje.

'''Vzemanje in vračanje državnih štipendij glede na kriterije po katerih so podeljevane'''

Državne štipendije morajo ostati orodje socialne pravičnosti, ne pa mehanizem kaznovanja zaradi življenja, ki prinese nepričakovane ovire. Uvedli bomo jasna in pravična pravila: če so bile štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj se tudi vračanje presoja po enakih kriterijih, z možnostjo odloga ali odpisa. Sistem mora biti predvidljiv, človeški in usmerjen v dokončanje izobraževanja, ne v ustvarjanje dolgov.

'''Urna postavka za delo ob vikendih in praznikih naj bo višja'''

Delo ob vikendih in praznikih je poseg v družinsko življenje, zdravje in prosti čas, zato mora biti pošteno plačano. Zavzemamo se za zakonsko dvig dodatkov in minimalnih urnih postavk za ta dela, da se izkoriščanje v praksi ne splača. To je jasen standard spoštovanja ljudi, ki držijo gospodarstvo in storitve pokonci, ko imajo drugi prost dan.

'''Zagotovitev, da imajo delavci v mali prodaji dva dni prosta na teden'''

V maloprodaji so urniki pogosto brutalni, nepredvidljivi in psihofizično izčrpavajoči. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer mora biti vsaj en dan praviloma vikend, razen če delavec prostovoljno izbere drugače. Delo v trgovini mora postati normalno delo z normalnim življenjem, ne pa stalna pripravljenost.

'''Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem, da je dovolj počitka med izmenama'''

Prekratki odmori med izmenami povečujejo poškodbe, izgorelost in dolgotrajne zdravstvene posledice. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, uvedli višje kazni za sistematične kršitve ter obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih. Pravica do počitka ni administrativni detajl, ampak temelj zdravja in varnosti.

'''Gradnja domov za brezdomce'''

Brezdomstvo ni osebni neuspeh, ampak družbeni alarm, da sistem ne deluje. Podprli bomo gradnjo in pridobivanje namenskih nastanitev ter širitev modelov “Housing First”, kjer stanovanje pride najprej, šele nato reševanje drugih težav. Ključ je stabilna streha nad glavo, saj brez nje ne moreš urejati zaposlitve, zdravja ali dokumentov.

'''Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)'''

Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, ker kazen zadene ljudi, ki že tako nimajo ničesar. Takšne globe ne rešujejo javnega reda, ampak samo poglabljajo izključenost in stisko. Zavzemamo se za odpravo represivnih pristopov ter zamenjavo z socialnimi intervencijami, ki dejansko zmanjšajo število ljudi na ulici.

'''Zagotavljanje brezdomcem pomoči pri duševnem zdravju'''

Velik del brezdomstva je povezan z neobravnavanimi psihičnimi stiskami, travmami in odvisnostmi, ki se na ulici samo še poslabšajo. Vzpostavili bomo dostopne programe psihosocialne podpore, mobilne ekipe in nizkopražne storitve brez birokratskih ovir. Cilj je, da pomoč pride do človeka hitro, ne šele takrat, ko je prepozno.

'''Hitro in proaktivno ukrepanje ter zaznavanje težav na področju brezdomstva'''

Država in občine ne smejo reagirati šele, ko se pojavijo tragedije ali ko so kapacitete prepolne. Uvedli bomo sistem zgodnjega opozarjanja, boljše sodelovanje centrov za socialno delo, zdravstvenih služb in nevladnih organizacij ter proaktivno terensko delo. Preprečevanje je cenejše, učinkovitejše in predvsem bolj človeško kot krizno gašenje.

'''Zagotavljanje dnevno in nočnega centra za brezdomce'''

Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, kjer človek dobi osnovno zaščito: toplo zavetje, higieno, hrano, pogovor in informacije. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov ter stabilno financiranje kadra, da ne bodo odvisni od improvizacije in prostovoljstva. To je minimum civilizacijskega standarda, ki preprečuje širše socialne in zdravstvene posledice.

'''Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji'''

Mladi potrebujejo prostore, kjer lahko ustvarjajo, se družijo, razvijajo talente in dobijo podporo tudi v stiskah — ne pa da so prepuščeni ulici ali komercialnim vsebinam. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov in uvedli program sofinanciranja malih koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in kulturnih mikro-infrastruktur po regijah. To ni luksuz, ampak naložba v mentalno zdravje, kulturno živost in lokalno skupnost.

====Delavsko lastništvo [Zaposlen]====

Delavsko lastništvo je način, kako del ustvarjene vrednosti ostane pri ljudeh, ki podjetje dejansko gradijo, ne samo pri lastnikih kapitala. Podpiramo modele, kjer zaposleni postopno pridobivajo delež podjetja in s tem tudi več soodločanja, varnosti ter dolgoročne stabilnosti. To pomeni močnejša podjetja, manj izčrpavanja in bolj pravično razmerje med delom in dobičkom.

====Zadruge, kmetijske in stanovanjske [MKGP][MOP]====

Zadruge so učinkovita alternativa, kjer se ljudje povežejo, zmanjšajo stroške in skupaj rešujejo probleme, ki jih posameznik sam ne more. V kmetijstvu to pomeni večjo pogajalsko moč in stabilnejši dohodek, pri stanovanjskih zadrugah pa dostopnejše bivanje brez špekulativnega pritiska trga. Podpiramo razvoj zadrug kot socialno in ekonomsko zdravega modela, ki krepi skupnosti.

====Okrepitev stanovanjske inšpekcije====

Stanovanjska zakonodaja ne pomaga nikomur, če se ne izvaja v praksi, zato mora država okrepiti nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Danes majhno število inšpektorjev ne more učinkovito zaščititi najemnikov, preprečevati zlorab in zagotavljati minimalnih bivalnih standardov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, da bodo pravila veljala enako za vse, ne le na papirju.

====Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava====

Upravnik večstanovanjskih stavb upravlja denar stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev jasna, pregledna in primerljiva. Stanovalci morajo imeti enostaven vpogled v transakcije, pogodbe in stroške, ter možnost, da upravnika zamenjajo brez birokratskih blokad in izsiljevanja. Cilj je več zaupanja, manj preplačil in bolj odgovorno upravljanje skupnega premoženja.

== Migracije ==
Zavzemali se bomo za pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije

Neurejeni politiki migracij, ki ne koristi nikomur, razen političnim in gospodarskim interesom posameznikov, je treba narediti konec.

Politika upravljanja z migracijami v Evropi je že vrsto let v zelo slabem stanju. Na področju, kjer je nujen koordiniran odziv celotne regije, države delujejo vsaka po svoje, pri čemer s svojim ravnanjem pogosto kršijo pravice migrantov in svoje zaveze do mednarodnih dogovorov ter drugih držav. Obenem delovanje evropskih držav na področju migracij pogosto ne koristi niti njihovim lastnim prebivalcem, saj je neekonomično, povzroča mnoge varnostne in druge težave ter družbam povzroča tudi drugo posredno škodo. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočila tako spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in splošno dobrobit naših družb.
----

==== Predlagani ukrepi ====
'''1. Azilni postopki'''

Zavzemali se bomo za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope (brez dokumentov, na skrivaj, mimo pravil) z ustreznimi ukrepi skrči na minimum.

Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne. Ni opravičljivih razlogov za to, da azilni postopki v Sloveniji trenutno trajajo po več mesecev ali celo let1. Zaskrbljujoče dejstvo je, da dolgotrajnost postopkov ni naključna – gre za prikrito politiko Ministrstva za notranje zadeve, s katerim poskuša begunce odvrniti od iskanja zaščite v Sloveniji.

S to politiko je treba prenehati, saj nastanitev in oskrba prosilcev za azil tekom dolgotrajnih azilnih postopkov za državo predstavlja nepotreben strošek, za begunce, ki v negotovosti čakajo na izid postopka pa je tak sistem nehuman. Po drugi strani dolgotrajnost koristi ravno tistim migrantom, ki niso begunci, in azilne postopke zlorabljajo za namene svojega potovanja proti ciljnim državam. Nastanitveni azilni centri za nikogar ne bi smeli postati njegov dom, temveč le kratka, prehodna nastanitev.

'''2. Vračanje v izvorne države'''

Drug nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. Število tovrstnih vračanj iz Slovenije v države izvora je že od nekdaj zanemarljivo nizko. Namesto tega slovenski organi migrante bodisi vračajo čez mejo na Hrvaško (kar nima nobenega praktičnega učinka, saj isti ljudje v kratkem ponovno vstopijo v Slovenijo) ali jim pustijo, da nadaljuje svojo pot naprej proti ciljnim državam, kar dela Slovenijo privlačno kot državo nezakonitega tranzita. Z vzpostavitvijo doslednega vračanja v države izvora bi Slovenija po drugi strani tujce, ki niso begunci, učinkovito odvračala od nezakonitega vstopa v državo.

Če bi do okrepitve vračanja v izvorne države prišlo na ravni celotne Evropske unije, bi to na dolgi rok vplivalo tudi na splošno zmanjšanje števila nezakonito prebivajočih tujcev. Da bi zagotovili lažjo izvedbo vrnitev neposredno v države izvora, si bomo Pirati zavzemali za sklenitev dodatnih sporazumov o vračanju med Slovenijo ali Evropsko unijo in tretjimi državami, iz katerih prihaja večje število iregularnih migrantov.

Seveda pa v nobenem primeru ne smemo dopustiti vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, (tj. beguncev) ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki iz naslova varovanja človekovih pravic.

'''3. Zaščita beguncev'''

Upoštevaje, da so begunci ljudje, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker bi tam utrpeli usmrtitev, mučenje, neupravičeno kaznovanje ali ogroženost zaradi vojne, ima svetovna skupnost moralno (in tudi pravno) dolžnost, da jih zaščiti in jim omogoči dostojno življenje.

V interesu pravične globalne delitve odgovornosti za njihovo zaščito morajo tudi evropske države sprejeti del svetovnih beguncev. To pa je treba narediti na urejen način in ne prek njihovega prihoda po nevarnih in mučnih iregularnih poteh, kot je praksa sedaj. Beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v države sprejema z izdajo humanitarnih viz. Poleg tega lahko Evropa za zaščito beguncev poskrbi tudi brez njihovega prihoda – z omogočanjem dejanske zaščite v tretjih državah, kot je bila to storjeno za sirske beguncev v okviru dogovora med državami Evropske unije in Turčijo iz leta 2016. Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, si Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti opcijo, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi.

Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, tako da se v najhitrejšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom, podjetniškimi iniciativami in drugim vložkom prispevajo k dobrobiti družbe.

'''4. Celovit pristop k izgradnji boljšega sistema'''

Pirati si zavzemamo tudi za druge ukrepe, ki bodo zmanjšali privlačnost nezakonitega potovanja v Evropo. Za ta namen je treba ostro nastopiti proti nezakonitemu zaposlovanju tujcev, do katerega prihaja v nekaterih državah članicah in ki je med poglavitnimi spodbujevalnimi dejavniki iregularnega priseljevanja. Pirati podpiramo tudi reševanje vzrokov iregularnih migracij v njihovih krajih izvora, tako z mirovno politiko kot razvojno pomočjo. Nazadnje so izboljšave potrebne tudi pri ureditvi zakonitih migracij; državljanom tretjih držav je treba omogočiti prebivanje in delo ali študij v Evropi v obsegu in na način, ki bo maksimiral pozitivne učinke tako za države sprejema kot države izvora. Če v Evropski uniji obstaja potreba po tuji delovni sili, naj se ta zagotovi na zakonit način, izkoriščanje iregularnih migrantov pa naj postane stvar preteklosti.

Pirati si torej zavzemamo za pravičen, zakonit in urejen sistem upravljanja z migracijami, v skladu s katerim bo nezakonito prehajanje meja zmanjšano na minimum, preprosto zato, ker migranti zanj ne bodo več motivirani: beguncem bodo omogočene zakonite poti in dejanska zaščita v tretjih državah, ostali iregularni migranti pa ne bodo več imeli možnosti dela na črno in zlorabe azilnih postopkov ter bodo ob vsakem stiku z oblastmi hitro vrnjeni v svoje države izvora.

'''5. Zakaj “varovanje mej” ni rešitev'''

Pirati priznavamo tudi pomembnost fizičnega varovanja meja, vendar opozarjamo, da je samo na tak način, brez zgoraj opisanih ukrepov, nezakonite migracije nemogoče ustaviti. Posebej opozarjamo, da postavljanje ograj, prodaja tehnologije za nadzor meja in zaposlovanje velikega števila varnostnega osebja predstavlja obsežno globalno gospodarsko panogo, v kateri privatna podjetja v povezavi z oblastmi ustvarjajo ogromne zaslužke. Glede na to, zmanjšanja obsega nezakonitih migracij prek sistema »varovanja mej« niti ne gre pričakovati, saj poslovno-birokratski kompleks, ki z njim upravlja, ni motiviran za končno rešitev problema. Vedno nove migrante namreč nujno potrebuje za nadaljevanje svoje dobičkonosne dejavnosti.

Nazadnje poudarjamo, da si bomo Pirati odločno zavzemali za prenehanje vseh nezakonitih praks slovenskih organov pri obravnavi tujcev, vključno s kršitvami v policijskih postopkih na mejah.

Vračanja iregularnih migrantov čez mejo v hitrih neformalnih postopkih kljub izraženi nameri za azil in skupinska vračanja (pushbacks)3 predstavljajo nesporne in resne kršitve domačega in mednarodnega prava. Poleg škode, povzročene samim beguncem in drugim migrantom, opozarjamo, da imajo navedene kršitve tudi otipljive negativne posledice za slovensko družbo.

Nespoštovanje domače in mednarodne zakonodaje s strani policije je treba jemati zelo resno in proti takšnim trendom odločno nastopiti, sicer se lahko razrahljan odnos do prava kaj hitro prenese tudi na druga področja policijskega dela.

Prav tako lahko dejstvo, da so policisti z izvajanjem trenutne politike prisiljeni v nehumano obravnavo migrantov, vpliva na njihovo vedenje do ljudi v drugih postopkih. Tudi to so razlogi, zaradi katerih Pirati striktno zakonitost delovanja državnih organov izpostavljamo kot enega od nujnih temeljev sistema upravljanja z migracijami.

1. K odločitvi v azilnih postopkih v nekaj tednih poziva tudi generalni sekretar Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: povezava. ↩︎

2. Vir ↩︎

3. Ta nezakonita praksa, ki se je uveljavila zlasti od sredine leta 2018 dalje je dobro dokumentirana. Med drugim v posebnem poročilu Varuha človekovih pravic (julij 2021): povezava; glej tudi Border Violence Monitoring Network: The Black Book of Pushbacks (december 2020): povzava. ↩︎

==Tujci==

Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Tem tujcem in tudi prosilcem za mednarodno zaščito je na voljo tečaj slovenščine in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 šolskih ur, ki ga financirata Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).

----

===Predlagani ukrepi:===

*Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.
:* Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.

* Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
* Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.

* Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.
:* Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
:* V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.

* Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
* Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
* Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
* Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.

*Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.

* Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
*Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
* Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.

----

==Romski mediatorji in terensko delo==
* Povečati moramo romske mediatorske programe v šolah, zdravstvu in socialnih službah.
* Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih, nesporazumih in administraciji.
* Uvesti moramo dolgoročne štipendijske in mentorske programe in izobraževalne delavnice za romske učence in dijake. Usmerjeni bodo še posebej na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
* Programi morajo biti stalni, ne le projektno financirani.

Program 2026/2.7 Notranje zadeve

2026-02-06T18:40:56Z

Leonid:

Vlada si je s podreditvijo policije nakopičila toliko moči, da lahko posega v druge veje oblasti.

Z nadzorom nad delom policije lahko vlada zavira delo pravosodja, ustrahuje politične nasprotnike, po svoje interpretira zakone ter se odreši kakršnekoli kazni za zlorabo oblasti.

Policija je organ, ki bi moral v prvi vrsti služiti državljanom in zagotavljati njihovo varnost.
----

==== Predlagani ukrepi: ====

* Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti katerikoli stranki.

* Imenovanje generalnega direktorja policije in izvajanje nadzora nad delom organa bomo prestavili v pristojnost posebnemu policijskemu svetu, v katerem bodo 4 člane izvolili neposredno državljani, 3 bo imenoval državni zbor, 5 članov bodo imenovali zaposleni na policiji, 3 pa bo imenoval sodni svet.

* Za policiste na terenu bomo uvedli obvezno nošenje kamer. Vsaka interakcija policistov z državljani bo morala biti posneta.

* Posnetki policijskih kamer bodo po primerni predelavi z namenom zaščite zasebnosti posnetih oseb in ob strinjanju vseh posnetih oseb lahko postali javno dostopen podatek. Za zagotavljanje dostopnosti posnetkov bomo vzpostavili poseben spletni portal.

* Prepovedali bomo vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora.

* Zbiranje osebnih podatkov s strani policistov bomo omejili, obstoječe baze podatkov pa zavarovali pred zlorabo v drugačne namene od prvotnih, za katere so bili zbrani.

* Vzpostavili bomo rajonsko delo policije, ki prinaša večjo vpetost v lokalno okolje.

== Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev ==

* Omilili bomo pogoje za vzporedno vožnjo kolesarjev, saj je taka skupina hitreje in varneje prehitevana.

* Spremenili bomo zakonodajo, ki kolesarje kaznuje enako kot voznike motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom; preverjala se bo predvsem zmožnost varne vožnje, ob kršitvah pa bo kazen največ 200 €.

* Odpravili bomo prakso kaznovanja kolesarjev, ki se poškodujejo kot samoudeleženci v prometni nesreči. Policija v takih primerih ne bo izrekala glob.

* Vožnja brez luči bo kaznovana z globo do 40 EUR, v zameno pa bo kolesarju policija dala komplet snemljivih luči tako da bo lahko varno nadaljeval svojo pot.

==== Drugi, povezani ukrepi: ====

* Kazni za prekrške bomo naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju.

* Legalizacija konoplje, dekriminalizacija psihadelikov, olajšanje dostopa v znanstvene namene

Program 2026/2.7 Notranje zadeve

2026-02-06T18:40:40Z

Leonid:

Vlada si je s podreditvijo policije nakopičila toliko moči, da lahko posega v druge veje oblasti.

Z nadzorom nad delom policije lahko vlada zavira delo pravosodja, ustrahuje politične nasprotnike, po svoje interpretira zakone ter se odreši kakršnekoli kazni za zlorabo oblasti.

Policija je organ, ki bi moral v prvi vrsti služiti državljanom in zagotavljati njihovo varnost.
----

==== Predlagani ukrepi: ====

* Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti katerikoli stranki.

* Imenovanje generalnega direktorja policije in izvajanje nadzora nad delom organa bomo prestavili v pristojnost posebnemu policijskemu svetu, v katerem bodo 4 člane izvolili neposredno državljani, 3 bo imenoval državni zbor, 5 članov bodo imenovali zaposleni na policiji, 3 pa bo imenoval sodni svet.

* Za policiste na terenu bomo uvedli obvezno nošenje kamer. Vsaka interakcija policistov z državljani bo morala biti posneta.

* Posnetki policijskih kamer bodo po primerni predelavi z namenom zaščite zasebnosti posnetih oseb in ob strinjanju vseh posnetih oseb lahko postali javno dostopen podatek. Za zagotavljanje dostopnosti posnetkov bomo vzpostavili poseben spletni portal.

* Prepovedali bomo vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora.

* Zbiranje osebnih podatkov s strani policistov bomo omejili, obstoječe baze podatkov pa zavarovali pred zlorabo v drugačne namene od prvotnih, za katere so bili zbrani.

* Vzpostavili bomo rajonsko delo policije, ki prinaša večjo vpetost v lokalno okolje.

----

== Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev ==

* Omilili bomo pogoje za vzporedno vožnjo kolesarjev, saj je taka skupina hitreje in varneje prehitevana.

* Spremenili bomo zakonodajo, ki kolesarje kaznuje enako kot voznike motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom; preverjala se bo predvsem zmožnost varne vožnje, ob kršitvah pa bo kazen največ 200 €.

* Odpravili bomo prakso kaznovanja kolesarjev, ki se poškodujejo kot samoudeleženci v prometni nesreči. Policija v takih primerih ne bo izrekala glob.

* Vožnja brez luči bo kaznovana z globo do 40 EUR, v zameno pa bo kolesarju policija dala komplet snemljivih luči tako da bo lahko varno nadaljeval svojo pot.

==== Drugi, povezani ukrepi: ====

* Kazni za prekrške bomo naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju.

* Legalizacija konoplje, dekriminalizacija psihadelikov, olajšanje dostopa v znanstvene namene

Program 2026/2.5 Informacijska družba

2026-02-06T18:38:35Z

Leonid:

Preoblikovali bomo Ministrstvo za digitalno preobrazbo v novo '''Ministrstvo za informacijsko družbo''', ki bo imelo glavno razvojno vlogo pri prehodu v informacijsko družbo. Novo ministrstvo bo v polni meri prevzelo naloge direktorata za informatiko in direktorata za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo.

Naloga ministrstva bo profesionalizacija in debirokratizacija državne informatike.

----

====Predlagani ukrepi:====

'''Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.'''

Razpršenost posameznih razvojnih politik glede digitalizacije različnih sektorjev družbe se je pokazala kot neučinkovita in neuspešna. Ministrstvo, ki bo imelo močno vlogo v vladi, bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh področjih: od šolstva, gospodarstva, sociale, do učinkovitega javnega sektorja.

'''Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju'''

Centralizirali bomo strokovne službe s področja informatike in komunikacij organov nacionalne varnosti, razen strokovnih služb Slovenske vojske. Dosedanja razdrobljenost služb in strokovnjakov močno zmanjšuje njihovo učinkovitost. S centralizacijo bomo zmanjšali vpliv politike in birokracije ter okrepili vpliv stroke.

'''Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.'''

S tem bomo uveljavili najboljše prakse iz IT-panoge. Tako narejeni projekti ne bodo le cenovno in časovno ustrezni, kvalitetni in varni, ampak bodo tudi uporabnikom na kar se da učinkovit način omogočili doseganje zastavljenih ciljev.

'''Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju''' (fran.si nima offline verzije, ker je koda privatna, mi je potrdil Kozma Ahačič)

Javni sektor mora uporabljati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo načelo “open-source by default”, kjer je koda javno financiranih digitalnih rešitev praviloma odprta, razen kjer obstajajo utemeljeni varnostni razlogi. S tem omogočimo konkurenco, nižje stroške, večjo varnost in preprečimo, da ključne javne storitve (tudi kulturne in jezikovne) postanejo talci zasebnih licenc.

'''Algoritemska pravičnost (možnost vpogleda, direktnega vplivanja, Facebook je recimo tistim, ki so zbrisal svoj selfie potem predlagal oglase za lepotne izdelke in storitve…)'''

Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi vplivajo na njihovo življenje – od oglasov in priporočil do rangiranja vsebin, dostopa do storitev ali zaposlitvenih odločitev. Uvedli bomo standarde vpogleda, razlage in možnosti ugovora, kjer mora uporabnik dobiti razumljivo pojasnilo, zakaj mu je bil algoritem namenil določeno obravnavo. Algoritmi ne smejo postati nevidna oblika diskriminacije ali manipulacije, ki jo uporabnik opazi šele, ko je škoda že narejena.

'''Obvezna interoperabilnost (Nekdo na discordu bi mogel biti zmožen poslati sporočilo nekomu na messengerju, vsaj v nekem osnovnem formatu - matrix to že podpira, ali pa nekdo, ki ima garmina bi lahko tekmoval v številu korakov z nekom, ki ima whoopa recimo)'''

Digitalni monopol se ne razbije s prepovedmi, ampak s pravili, ki omogočijo konkurenco in svobodo izbire. Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev, tako da lahko uporabnik komunicira ali prenaša podatke med različnimi sistemi (npr. sporočila v osnovnem formatu, prenos kontaktov in vsebin). Interoperabilnost pomeni, da ljudje izberejo najboljšo storitev, ne pa tiste, kjer “so že vsi”.

'''Urejanje trga telekomunikacijskih ponudnikov ( trenutno obstaja prisila menjave na 2 leti, če hočeš pošteno ceno)

Trenutni trg pogosto deluje tako, da so “poštene cene” vezane na stalno menjavo paketov in pogodbenih vezav, kar je za ljudi utrujajoče in nepregledno. Uveljavili bomo pravila, ki preprečujejo kaznovanje lojalnih uporabnikov in zahtevajo, da so najboljše ponudbe dostopne tudi brez stalnega “trikanja” s pogodbami. Telekomunikacije so osnovna infrastruktura sodobnega življenja in ne smejo biti oblikovane kot past, kjer uporabnik vedno izgublja.

'''ePodpisovanje podpore strankam'''

Podpora kandidaturam, referendumom in političnim pobudam mora biti za državljane enostavna, varna in dostopna. Uvedli bomo sistem e-podpisovanja, ki omogoča preverljivo podporo brez papirja, brez vrste na upravni enoti in brez administrativnih ovir. To krepi demokracijo, zmanjšuje stroške in preprečuje, da politična participacija ostane privilegij ljudi z več prostega časa.

'''Javna spletna infrastruktura:'''

* Portal direktne prodaje kmetijskih izdelkov [MKGP][Kmet]

Vzpostavili bomo javni portal, ki kmetom omogoča neposredno prodajo potrošnikom brez oderuških posrednikov in brez platformskih provizij. Potrošnik dobi bolj svežo in kakovostno hrano, kmet pa pravičnejši izkupiček in stabilnejši dohodek. To je konkretna podpora lokalni prehranski varnosti in slovenski podeželski ekonomiji.

* Javna verzija Patreona, gofundme (zavetišča, dobrodelne org.) [živali], bandcampa [MZK][Kultura] z ničelnimi provizijami

Ustvarjalci, dobrodelne organizacije in zavetišča ne smejo biti odvisni od tujih platform, ki jemljejo provizije in lahko čez noč spremenijo pravila. Vzpostavili bomo javno digitalno infrastrukturo za donacije, naročniško podporo in prodajo kulturnih vsebin z ničelnimi ali minimalnimi stroški transakcij. To pomeni več denarja za ustvarjanje in pomoč – in manj za posrednike.

* Portal sledljivosti izdelkov [mkgp][kmet]

Sledljivost mora postati standard, ki potrošniku omogoča informirano odločitev: od kod izdelek prihaja, kako je nastal in kakšna je pot od proizvajalca do police. Vzpostavili bomo javni sistem sledljivosti, ki je odprt, preverljiv in primeren tudi za manjše proizvajalce. S tem krepimo zaupanje v domačo proizvodnjo in zmanjšujemo prostor za goljufije.

'''Spodbujanje odprtih formatov (anti- adobe formati, pdf in eknjiga [MZK][Kultura])'''

Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte standarde, ki jih lahko bere vsak – ne le uporabniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so PDF/A, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. Cilj je, da vsebine ostanejo dostopne tudi čez 20 let, brez odvisnosti od enega podjetja.

'''Posodabljanje obrazcev (primer FURS z word dokumenti https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=ugotovitev_rezidentstvo_fo) [MF]'''

Javna uprava mora končno preiti iz “priponk” v digitalno izkušnjo, kjer se podatki izpolnijo enkrat, avtomatsko preverijo in oddajo brez ročnega tiskanja ali skeniranja. Posodobili bomo obrazce v sodobne e-storitve z avtomatskimi kontrolami, predizpolnjevanjem in jasnimi navodili. Digitalna država ni PDF na internetu, ampak storitev, ki prihrani čas ljudem in javnim uslužbencem.

'''Digitalni evro [MF]'''

Digitalni evro je lahko pomemben korak k večji finančni suverenosti Evrope, vendar le, če je zasnovan z zaščito zasebnosti in brez ustvarjanja novih oblik nadzora. Podpiramo razvoj digitalnega evra, ki deluje kot javna alternativa zasebnim plačilnim omrežjem in zmanjšuje odvisnost od globalnih korporacij. Pri tem bomo dosledno zagovarjali jasne varovalke za svoboščine uporabnikov in odporen sistem tudi v krizah.

'''Portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrival učni načrt OŠ in SŠ in bil javno dostopen [MVI]'''

Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki pokriva učne načrte osnovne in srednje šole ter je prosto dostopna vsem. Vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in pripravljene tudi za samostojno učenje ali podporo učiteljem. Znanje mora biti javna dobrina, ne pa odvisno od plačljivih komercialnih platform ali dragih gradiv.

'''Portal z urnikom in načrtovanjem javnega prevoza (omogoča lažje načrtovanje, najmanj kar je treba je prisilt gmaps da nam da podatke)'''

Javni prevoz ne bo nikoli množično uporabljen, če je načrtovanje poti stresno, nepregledno in razdrobljeno po več aplikacijah. Vzpostavili bomo enoten nacionalni portal in API za načrtovanje poti, ki vključuje realne čase, zamude, prestope in kombinacije različnih prevozov. Podatki javnega prevoza morajo biti odprti in integrirani, ker je to osnovni pogoj za moderne mobilnostne storitve.

'''Posodobitev IJPP [MZI]'''

IJPP mora postati sodoben sistem, kjer uporabnik vozovnico kupi v nekaj klikih in jo uporablja brez nepotrebnih številk, ročnega vpisovanja ali fizične kartice kot edine možnosti. Posodobili bomo nakup in uporabo vozovnic tako, da bo delovalo digitalno, varno in logično — tudi za turiste, dijake in občasne uporabnike. Javna storitev mora biti enostavna, ne pa oblikovana kot administrativna ovira.

'''Zdravstvo na daljavo [MZZ]'''

Telemedicina mora postati standardna možnost, kjer je to strokovno varno — za posvete, ponovne preglede, spremljanje kroničnih bolezni in triažo. S tem razbremenimo ambulante, zmanjšamo čakalne vrste in prihranimo čas pacientom, posebej iz oddaljenih krajev. Digitalizacija zdravstva mora pomeniti boljši dostop in boljše rezultate, ne pa dodatno birokracijo.

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-06T18:37:44Z

Leonid:

===ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET===

Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.

----

====Predlagani ukrepi:====

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.

* '''Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog'''

Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.

* '''Integracija železniškega in avtobusnega prometa'''

Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.

* '''Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.

----

===KOLESARSKA INFRASTRUKTURA===

Slovenija se uveljavlja kot kolesarska velesila, zato morata tem trendom slediti tudi infrastruktura in zakonodaja. Predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva ter prijaznejši odnos države do kolesarjev.

Uvesti je treba zakon, ki bo spodbujal povezovanje obstoječih tras med različnimi občinami.

Kazni za kolesarje so izjemno rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo praviloma prejme globo. Strogi so tudi postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so kazni za kolesarje skoraj izenačene z motoriziranimi vozniki (do 1200 EUR kazni), čeprav je tveganje pri avtomobilih bistveno večje.

Gorsko kolesarstvo je pri nas bistveno bolj omejeno kot v primerljivih državah, kjer je vožnja v naravnem okolju praviloma dovoljena.

Velik potencial imamo tudi pri ustvarjanju kolesarjem prijazne železniške infrastrukture. Povezava kolesarjenja in železnic dokazano povečuje uporabo obeh načinov transporta.

----

====Predlagani ukrepi====

*Poleg dodatnih financ bomo zagotovili tudi zakonsko podlago za gradnjo kolesarskih cest med občinami, namenjenih tako vsakodnevnim prevozom kot rekreaciji.

*V naseljih bomo te medobčinske ceste povezali z mrežo sodobnih kolesarskih stez po najboljših tujih standardih.

*Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo občinskih cest bo postala vključitev kolesarske steze v prenovo.

*Subvencije bomo razširili tudi na klasična kolesa ter omogočili državna poroštva in brezobrestne kredite.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo upravam narodnih parkov dali pristojnost za samostojno urejanje vožnje v parkih.

*Gorsko kolesarjenje bomo omogočili tudi izven utrjenih poti, pri čemer bodo z upravljalci določena območja, kjer bo zaradi varstva narave vožnja prepovedana.

*Ustanovili bomo odškodninski sklad za lastnike in upravljavce zemljišč ter zagotovili nadomestila za uporabo ali morebitno škodo s strani gorskih kolesarjev.

----

===Energetska infrastruktura===

==== Energetska infrastruktura ====

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizkoogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

====Ukrepi:====

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:35:18Z

Leonid:

Program 2026/1.6 Zaščita okolja in narave

2026-02-06T18:32:20Z

Leonid:

Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij.

Onesnaženje vodovoda v Anhovem, izpusti rdeče-rjavega dima iz jeklarne v Jesenicah, divje odlaganje odpadkov in komunalnega blata po celotni državi, onesnaževanje vodotokov v okolici Termita Moravče, smrad, ki se širi iz bioplinarn, kompostarna neposredno v reki Muri, kanal C0, ki je speljan skozi vodonosnik… in še bi lahko naštevali.

Katastrofalnih primerov očitnega kršenja okoljske zakonodaje je ogromno, javnosti so tudi pogosto na očeh, a se zoper kršitelje le redko ukrepa.

Investitorji sami plačujejo izvajalce analiz vplivov njihovih projektov na okolje, ki le te pogosto prikrajajo po njihovih željah. V primeru, ko analiza pokaže, da projekt na določenem območju ni okoljsko sprejemljiv, investitorji takšne analize skrijejo.

Inšpekcijske službe so po drugi strani popolnoma neučinkovite saj ne izvajajo nenapovedih inšpekcij. V primeru, da posamezniki ali podjetja kršijo zakon, imajo dovolj časa, da se na inšpekcijski nadzor pripravijo, ko je nadzor enkrat končan pa lahko svoje nedovoljene aktivnosti nemudoma obnovijo.

----

====Predlagani ukrepi====

* '''Zagotovili bomo neodvisnost institucij''', ki dajejo mnenja ali odločajo v postopkih izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.

* '''Olajšali bomo skupinske tožbe prebivalcev, ki so žrtev množičnega onesnaževanja.'''

* Uvedli bomo univerzalno '''pravico do popravila''', sploh za kmetijske stroje.

* '''Omejili bomo zunanje oglaševanje''' na velikih oglasnih panojih, in ga popolnoma prepovedali zunaj strnjenih naselij.

* Nevladnim organizacijam bomo omogočili '''vsebinsko participacijo''' v vseh pomembnih okoljevarstvenih postopkih.

* '''Status nevladnih organizacij kot stranskega udeleženca v postopkih bomo okrepili.'''

* Nevladnim organizacijam s statusom v javnem interesu na področju naravovarstva in okoljevarstva bomo ponudili vzpodbude za njihovo profesionalizacijo in povečevanje števila članstva.

* '''Naredili bomo revizijo odločevalskih postopkov na okoljskem ministrstvu''' in podrejenih institucijah, na podlagi katere bomo izvedli kadrovske in druge korekture, ki bodo preprečevale konflikte interesov in nadaljevanje slabih praks.

* '''Uveljavili bomo nenapovedane inšpekcijske nadzore.'''

* '''Vzpostavili bomo inšpektorje za naravo''', ki bodo izvajali inšpekcijske postopke povezane z naravovarstvom.

* '''Vpeljali bomo službo za naravovarstvene nadzornike, '''kader izšolan specifično za to področje v Sloveniji že imamo, vendar jim je onemogočeno delovanje razen v krajinskih, regijskih in narodnih parkih.

* Razširili bomo bazen oseb, katerih '''vzorci se lahko pred sodišči predstavijo kot kredibilen dokaz''' zoper onesnaževalce.

* Organizirali bomo usposabljanje in razpisali mesta za opravljanje ustreznih strokovnih izpitov za '''sodne izvedence za naravo'''.

* Vzpostavili bomo primerne standarde in izvedli''' revizijo katerim institucijam je dovoljeno podeljevati specifične ekološke in okoljevarstvene certifikate.'''

* '''Uvedli bomo neodvisne raziskave, monitoringe in okoljske presoje''': pred gradnjo, med gradnjo in v času obratovanja.

* Ministrstvo za okolje bo naredilo seznam organizacij, ki so primerni izvajalci študij in okoljskih poročil, katerih status se bo redno pregledovalo. Samo tem organizacijam bo dovoljeno izvajanje raziskav in monitoringov potrebnih za presojo sprejemljivosti vplivov določenega posega na okolje.

* Vzpostavili bomo sklad iz katerega se bo''' financiralo neodvisne raziskave vplivov na okolje.'''

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:29:03Z

Leonid:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:28:45Z

Leonid:

Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

2026-02-06T18:27:45Z

Leonid:

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-06T18:25:39Z

Leonid:

===ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET===

Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.

----

====Ključni cilji:====

*Posodobitev železniške infrastrukture

*Integracija železniškega in avtobusnega prometa

*Razvoj infrastrukture za električna vozila

*Spodbujanje kolesarjenja

----

====Predlagani ukrepi:====

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.

* '''Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog'''

Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.

* '''Integracija železniškega in avtobusnega prometa'''

Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.

* '''Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.

----

===KOLESARSKA INFRASTRUKTURA===

Slovenija se uveljavlja kot kolesarska velesila, zato morata tem trendom slediti tudi infrastruktura in zakonodaja. Predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva ter prijaznejši odnos države do kolesarjev.

Uvesti je treba zakon, ki bo spodbujal povezovanje obstoječih tras med različnimi občinami.

Kazni za kolesarje so izjemno rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo praviloma prejme globo. Strogi so tudi postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so kazni za kolesarje skoraj izenačene z motoriziranimi vozniki (do 1200 EUR kazni), čeprav je tveganje pri avtomobilih bistveno večje.

Gorsko kolesarstvo je pri nas bistveno bolj omejeno kot v primerljivih državah, kjer je vožnja v naravnem okolju praviloma dovoljena.

Velik potencial imamo tudi pri ustvarjanju kolesarjem prijazne železniške infrastrukture. Povezava kolesarjenja in železnic dokazano povečuje uporabo obeh načinov transporta.

----

====Predlagani ukrepi====

*Poleg dodatnih financ bomo zagotovili tudi zakonsko podlago za gradnjo kolesarskih cest med občinami, namenjenih tako vsakodnevnim prevozom kot rekreaciji.

*V naseljih bomo te medobčinske ceste povezali z mrežo sodobnih kolesarskih stez po najboljših tujih standardih.

*Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo občinskih cest bo postala vključitev kolesarske steze v prenovo.

*Subvencije bomo razširili tudi na klasična kolesa ter omogočili državna poroštva in brezobrestne kredite.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo upravam narodnih parkov dali pristojnost za samostojno urejanje vožnje v parkih.

*Gorsko kolesarjenje bomo omogočili tudi izven utrjenih poti, pri čemer bodo z upravljalci določena območja, kjer bo zaradi varstva narave vožnja prepovedana.

*Ustanovili bomo odškodninski sklad za lastnike in upravljavce zemljišč ter zagotovili nadomestila za uporabo ali morebitno škodo s strani gorskih kolesarjev.

----

===Energetska infrastruktura===

==== Energetska infrastruktura ====

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizkoogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

====Ključni cilji:====

Znižanje cen električne energije

Stabilna proizvodnja velikih količin nizkoogljične energije

Krepitev energetske neodvisnosti

----

====Ukrepi:====

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

----

Program 2026/2.3 Infrastruktura

2026-02-06T18:25:04Z

Leonid:

===ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET===

Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.

----

====Ključni cilji:====

*Posodobitev železniške infrastrukture

*Integracija železniškega in avtobusnega prometa

*Razvoj infrastrukture za električna vozila

*Spodbujanje kolesarjenja

----

====Predlagani ukrepi:====

* '''Nadgradnja železnic na izmenični tok'''

Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.

* '''Gradnja Tivolskega loka'''

Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.

* '''Elektrifikacija vseh prog'''

Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.

* '''Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog'''

Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.

* '''Integracija železniškega in avtobusnega prometa'''

Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.

* '''Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic'''

Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.

* '''Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih'''

Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.

* '''Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja'''

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.

* '''Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu'''

Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.

* '''Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij'''

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.

----

===KOLESARSKA INFRASTRUKTURA===

Slovenija se uveljavlja kot kolesarska velesila, zato morata tem trendom slediti tudi infrastruktura in zakonodaja. Predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva ter prijaznejši odnos države do kolesarjev.

Uvesti je treba zakon, ki bo spodbujal povezovanje obstoječih tras med različnimi občinami.

Kazni za kolesarje so izjemno rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo praviloma prejme globo. Strogi so tudi postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so kazni za kolesarje skoraj izenačene z motoriziranimi vozniki (do 1200 EUR kazni), čeprav je tveganje pri avtomobilih bistveno večje.

Gorsko kolesarstvo je pri nas bistveno bolj omejeno kot v primerljivih državah, kjer je vožnja v naravnem okolju praviloma dovoljena.

Velik potencial imamo tudi pri ustvarjanju kolesarjem prijazne železniške infrastrukture. Povezava kolesarjenja in železnic dokazano povečuje uporabo obeh načinov transporta.

----

====Predlagani ukrepi====

*Poleg dodatnih financ bomo zagotovili tudi zakonsko podlago za gradnjo kolesarskih cest med občinami, namenjenih tako vsakodnevnim prevozom kot rekreaciji.

*V naseljih bomo te medobčinske ceste povezali z mrežo sodobnih kolesarskih stez po najboljših tujih standardih.

*Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo občinskih cest bo postala vključitev kolesarske steze v prenovo.

*Subvencije bomo razširili tudi na klasična kolesa ter omogočili državna poroštva in brezobrestne kredite.

*Na področju gorskega kolesarstva bomo upravam narodnih parkov dali pristojnost za samostojno urejanje vožnje v parkih.

*Gorsko kolesarjenje bomo omogočili tudi izven utrjenih poti, pri čemer bodo z upravljalci določena območja, kjer bo zaradi varstva narave vožnja prepovedana.

*Ustanovili bomo odškodninski sklad za lastnike in upravljavce zemljišč ter zagotovili nadomestila za uporabo ali morebitno škodo s strani gorskih kolesarjev.

----

===CESTE===

----

===PRILAGAJANJE INFRASTRUKTURE NA PODNEBNE SPREMEMBE===

----

===POTRESNA OBNOVA===

----

===Energetska infrastruktura===

==== Energetska infrastruktura ====

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizkoogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

----

====Ključni cilji:====

Znižanje cen električne energije

Stabilna proizvodnja velikih količin nizkoogljične energije

Krepitev energetske neodvisnosti

----

====Ukrepi:====

* '''Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).'''

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

* '''Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.'''

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

* '''Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.'''

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

* '''Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.'''

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

----

Program 2026/1.1 Boj proti korupciji

2026-02-06T18:19:50Z

Leonid:

Kar 85 % prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi [http://prt.si/eubr25 Eurobarometer 2025] uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.

Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med [http://prt.si/eunsb najslabšimi v Uniji] pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.

Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti, pa so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej [http://prt.si/razp spodbujajo] kot preprečujejo.

Namesto da bi vlada okrepila nadzor, je šla v nasprotno smer: [http://prt.si/razreg skrila je register lastnikov podjetij] pred javnostjo, kar dodatno otežuje odkrivanje korupcije, pranja denarja in davčnih utaj.

----

====Predlagani ukrepi:====

* Ščitili bomo sodnike, tožilce in druge preiskovalce pred povračilnimi ukrepi države. Nagradili bomo prijave korupcije, ki bodo uspešno preganjanje in vodile v obsodbo z do 10% dokazane škode.

* '''Okrepili bomo zaščito žvižgačev'''. Osebi, ki se odloči prijaviti kršitev in pomaga pri dokazovanju krivde storilcev, je treba zagotoviti vso podporo in zaščito.

* '''Depolitizirali bomo policijo in okrepili neodvisnost sodne veje''' in tožilstva.

* '''Zaostrili bomo kazni za korupcijo, konflikte interesa in gospodarski kriminal.'''

* '''Okrepili bomo transparentnost delovanja javnih organov.''' Zapisniki sej organov, vključno s sejami vlade in županskih kabinetov bodo javni.

* '''Uzakonili bomo možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij v okviru občinskih svetov na lokalnem nivoju.'''

* '''Zoperstavili se bomo gradbenim lobijem''' in se lotili problema nelojalne konkurence pri velikih gradbenih projektih.

* '''Komisijo za preprečevanje korupcije bomo kadrovsko in finančno okrepili '''ter povečali njene pristojnosti.

* '''Razširili bomo možnosti zahtevanja dokumentov s strani javnosti '''ko se ti nanašajo na sume korupcije, pranja denarja in davčne utaje, pri tem pa ohranili načela davčne in poslovne skrivnosti ter varovalke pred zlorabami.

* Ob popolnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja in zaupnosti odvetnika bomo zagotovili '''pogoje za preiskave v odvetniških pisarnah v kazenskih postopkih'''.

* Po evropski direktivi bomo''' uvedli nova kazniva dejanja v zvezi s prenosom premoženja iz kriminalne dejavnosti'''.

* '''Register dejanskih lastnikov podjetij bomo ponovno odprli javnosti.'''

* Okrepili bomo javne medije in zagotovili pogoje za krepitev '''preiskovalnega novinarstva'''.

* '''Ključne dokumente''', ki urejajo investicije podjetij v državni lasti, '''ne bo več mogoče skrivati za zaveso poslovne skrivnosti'''.

* '''Podatki v zvezi z izborom kandidata za uradniško delovno mesto bodo morali biti javno objavljeni''', tako da bo jasno razvidno, na podlagi katerih kompetenc je bil kandidat izbran.

* Vsi, ki bodo zaposleni na zaupanje ministra oziroma so zaposleni kot funkcionarji in pred tem niso bili uradniki, bodo imeli '''prepoved kandidiranja na uradniška delovna mesta in delovna mesta v državnih podjetjih eno leto po prenehanju prvotne zaposlitve.'''

* '''Lobiranje v Državnem zboru bomo strožje regulirali. '''Registrirani lobisti bodo svoja stališča morali predstaviti tudi na javnih razpravah v DZ.

Program 2026/2.4 Javna uprava in regije

2026-02-06T16:11:58Z

Leonid:

Pirati verjamemo, da mora javna uprava delovati '''hitro, predvidljivo in v javnem interesu''' – kot servis za ljudi in gospodarstvo, ne kot ovira, ki ustvarja čakalne vrste, zamude in občutek nemoči. Danes se preveč časa izgubi v postopkih, ki so nepregledni, podvajajo podatke in pogosto kaznujejo tiste, ki nimajo vez ali časa za birokratske ovire.

Zato se zavzemamo za javno upravo, ki je '''digitalna tam, kjer to pomaga''', a hkrati jasna in odgovorna. Da se gradbena dovoljenja, upravne storitve in vozniški izpiti urejajo v razumnih rokih, ter da so pravila enaka za vse. Hkrati želimo državo '''bolj decentralizirano''', z regijami in javnimi institucijami, ki so bližje ljudem in se lažje prilagajajo potrebam okolja, v katerem živijo.

----

====Predlagani ukrepi:====

*'''Uvedba regij'''

Slovenija potrebuje regije kot operativno raven upravljanja, ki zna reševati lokalne potrebe hitreje in bolj ciljno kot centralna država. Regije morajo imeti jasne pristojnosti, stabilne vire financiranja in odgovornost za razvojne politike, prostor, promet, zdravstvo, šolstvo ter usklajevanje investicij. Uvedba regij ni sama sebi namen, ampak orodje, da se razvoj ne konča na obrobju Ljubljane.

*'''Skrajšanje čakalnih dob za storitve javne uprave'''

Čakalne dobe za javne storitve, od upravnih enot do izdajanja dovoljenj in vozniških izpitov, neposredno škodijo ljudem in gospodarstvu. Uvedli bomo merljive standarde odzivnosti, večjo digitalno izvedbo postopkov ter transparentno spremljanje zaostankov po enotah, da bo jasno, kje sistem stoji in zakaj. Država mora delovati hitro in predvidljivo, ne pa kot ovira, ki ljudi sili v dopuste in podjetja v zamude.

*'''Pospešitev postopkov za gradbena in druga dovoljenja'''

Pridobivanje gradbenih in sorodnih dovoljenj je danes pogosto dolgotrajno, nepregledno in preveč odvisno od vez in poznanstev. Digitalizirali bomo postopke, uvedli enotno točko oddaje vlog in spremljanje statusa v realnem času, hkrati pa jasne časovne roke ter odgovornost za neupravičene zamude. Hitrejši postopki pomenijo več stanovanj, hitrejše investicije in manj prostora za korupcijska tveganja.

*'''Razbremenitev sistema za vozniške izpite'''

Dolgotrajno čakanje na vozniške izpite pomeni strošek in stres za mlade ter dodatno omejuje mobilnost in zaposljivost. Uvedli bomo boljše planiranje kapacitet, digitalno razporejanje terminov in preglednost prostih mest po celotni državi, da se sistem optimizira namesto da “škripa”. Vozniški izpit mora biti dostopen v razumnem času, ne pa da je loterija ali privilegij.

*'''Ureditev stalnega in začasnega naslova ter ukinitev naslova na osebnem dokumentu'''

Sistem stalnega in začasnega prebivališča je danes preveč tog in pogosto povzroča težave ljudem, ki se selijo, živijo v najemu ali imajo nestandardne življenjske okoliščine. Poenostavili bomo prijave, odpravili nepotrebne administrativne pasti ter omogočili, da naslov ne bo obvezen osebni podatek na fizičnem dokumentu, kjer nima varnostne funkcije in lahko povzroča dodatne zaplete. '''Ključna načela so: manj birokracije, več zasebnosti in bolj realistična podpora modernemu načinu življenja.'''

*'''Decentralizacija javnih institucij (z lokalnimi celicami)'''

Javne institucije morajo biti bližje ljudem, ne le geografsko, ampak tudi po odzivnosti in razumevanju lokalnih problemov. Zavzemamo se za decentralizacijo ključnih služb in za vzpostavitev “lokalnih celic”, manjših operativnih enot, ki pokrivajo regije in omogočajo hitrejše reševanje zadev na terenu. To pomeni manj centraliziranih ozkih grl, manj potovanj in več enakih možnosti za življenje in delo v vseh delih Slovenije.

Program 2026/2.4 Javna uprava in regije

2026-02-06T16:11:14Z

Leonid:

Pirati verjamemo, da mora javna uprava delovati '''hitro, predvidljivo in v javnem interesu''' – kot servis za ljudi in gospodarstvo, ne kot ovira, ki ustvarja čakalne vrste, zamude in občutek nemoči. Danes se preveč časa izgubi v postopkih, ki so nepregledni, podvajajo podatke in pogosto kaznujejo tiste, ki nimajo vez ali časa za birokratske ovire.

Zato se zavzemamo za javno upravo, ki je '''digitalna tam, kjer to pomaga''', a hkrati jasna in odgovorna. Da se gradbena dovoljenja, upravne storitve in vozniški izpiti urejajo v razumnih rokih, ter da so pravila enaka za vse. Hkrati želimo državo '''bolj decentralizirano''', z regijami in javnimi institucijami, ki so bližje ljudem in se lažje prilagajajo potrebam okolja, v katerem živijo.

----

====Predlagani ukrepi:====

*'''Uvedba regij'''

Slovenija potrebuje regije kot operativno raven upravljanja, ki zna reševati lokalne potrebe hitreje in bolj ciljno kot centralna država. Regije morajo imeti jasne pristojnosti, stabilne vire financiranja in odgovornost za razvojne politike, prostor, promet, zdravstvo, šolstvo ter usklajevanje investicij. Uvedba regij ni sama sebi namen, ampak orodje, da se razvoj ne konča na obrobju Ljubljane.

*'''Skrajšanje čakalnih dob za storitve javne uprave'''

Čakalne dobe za javne storitve, od upravnih enot do izdajanja dovoljenj in vozniških izpitov, neposredno škodijo ljudem in gospodarstvu. Uvedli bomo merljive standarde odzivnosti, večjo digitalno izvedbo postopkov ter transparentno spremljanje zaostankov po enotah, da bo jasno, kje sistem stoji in zakaj. Država mora delovati hitro in predvidljivo, ne pa kot ovira, ki ljudi sili v dopuste in podjetja v zamude.

*'''Pospešitev postopkov za gradbena in druga dovoljenja'''

Pridobivanje gradbenih in sorodnih dovoljenj je danes pogosto dolgotrajno, nepregledno in preveč odvisno od vez in poznanstev. Digitalizirali bomo postopke, uvedli enotno točko oddaje vlog in spremljanje statusa v realnem času, hkrati pa jasne časovne roke ter odgovornost za neupravičene zamude. Hitrejši postopki pomenijo več stanovanj, hitrejše investicije in manj prostora za korupcijska tveganja.

*'''Razbremenitev sistema za vozniške izpite'''

Dolgotrajno čakanje na vozniške izpite pomeni strošek in stres za mlade ter dodatno omejuje mobilnost in zaposljivost. Uvedli bomo boljše planiranje kapacitet, digitalno razporejanje terminov in preglednost prostih mest po celotni državi, da se sistem optimizira namesto da “škripa”. Vozniški izpit mora biti dostopen v razumnem času, ne pa da je loterija ali privilegij.

*'''Ureditev stalnega in začasnega naslova ter ukinitev naslova na osebnem dokumentu'''

Sistem stalnega in začasnega prebivališča je danes preveč tog in pogosto povzroča težave ljudem, ki se selijo, živijo v najemu ali imajo nestandardne življenjske okoliščine. Poenostavili bomo prijave, odpravili nepotrebne administrativne pasti ter omogočili, da naslov ne bo obvezen osebni podatek na fizičnem dokumentu, kjer nima varnostne funkcije in lahko povzroča dodatne zaplete. '''Ključna načela so: manj birokracije, več zasebnosti in bolj realistična podpora modernemu načinu življenja.'''

*'''Decentralizacija javnih institucij (z lokalnimi celicami)'''

Javne institucije morajo biti bližje ljudem, ne le geografsko, ampak tudi po odzivnosti in razumevanju lokalnih problemov. Zavzemamo se za decentralizacijo ključnih služb in za vzpostavitev “lokalnih celic” – manjših operativnih enot, ki pokrivajo regije in omogočajo hitrejše reševanje zadev na terenu. To pomeni manj centraliziranih ozkih grl, manj potovanj in več enakih možnosti za življenje in delo v vseh delih Slovenije.

Program 2026/2.4 Javna uprava in regije

2026-02-06T16:09:39Z

Leonid:

Pirati verjamemo, da mora javna uprava delovati '''hitro, predvidljivo in v javnem interesu''' – kot servis za ljudi in gospodarstvo, ne kot ovira, ki ustvarja čakalne vrste, zamude in občutek nemoči. Danes se preveč časa izgubi v postopkih, ki so nepregledni, podvajajo podatke in pogosto kaznujejo tiste, ki nimajo vez ali časa za birokratske ovire.

Zato se zavzemamo za javno upravo, ki je '''digitalna tam, kjer to pomaga''', a hkrati jasna in odgovorna. Da se gradbena dovoljenja, upravne storitve in vozniški izpiti urejajo v razumnih rokih, ter da so pravila enaka za vse. Hkrati želimo državo '''bolj decentralizirano''', z regijami in javnimi institucijami, ki so bližje ljudem in se lažje prilagajajo potrebam okolja, v katerem živijo.

----

====Predlagani ukrepi:====

*'''Skrajšanje čakalnih dob za storitve javne uprave'''

Čakalne dobe za javne storitve, od upravnih enot do izdajanja dovoljenj in vozniških izpitov, neposredno škodijo ljudem in gospodarstvu. Uvedli bomo merljive standarde odzivnosti, večjo digitalno izvedbo postopkov ter transparentno spremljanje zaostankov po enotah, da bo jasno, kje sistem stoji in zakaj. Država mora delovati hitro in predvidljivo, ne pa kot ovira, ki ljudi sili v dopuste in podjetja v zamude.

*'''Pospešitev postopkov za gradbena in druga dovoljenja'''

Pridobivanje gradbenih in sorodnih dovoljenj je danes pogosto dolgotrajno, nepregledno in preveč odvisno od “kdo koga pozna”. Digitalizirali bomo postopke, uvedli enotno točko oddaje vlog in spremljanje statusa v realnem času, hkrati pa jasne časovne roke ter odgovornost za neupravičene zamude. Hitrejši postopki pomenijo več stanovanj, hitrejše investicije in manj prostora za korupcijska tveganja.

*'''Razbremenitev sistema za vozniške izpite'''

Dolgotrajno čakanje na vozniške izpite pomeni strošek in stres za mlade ter dodatno omejuje mobilnost in zaposljivost. Uvedli bomo boljše planiranje kapacitet, digitalno razporejanje terminov in preglednost prostih mest po celotni državi, da se sistem optimizira namesto da “škripa”. Vozniški izpit mora biti dostopen v razumnem času, ne pa loterija ali privilegij.

*'''Ureditev stalnega in začasnega naslova ter ukinitev naslova na osebnem dokumentu'''

Sistem stalnega in začasnega prebivališča je danes preveč tog in pogosto povzroča težave ljudem, ki se selijo, živijo v najemu ali imajo nestandardne življenjske okoliščine. Poenostavili bomo prijave, odpravili nepotrebne administrativne pasti ter omogočili, da naslov ne bo obvezen osebni podatek na fizičnem dokumentu, kjer nima varnostne funkcije in lahko povzroča dodatne zaplete. Ključna načela so: manj birokracije, več zasebnosti in bolj realistična podpora modernemu načinu življenja.

*'''Uvedba regij'''

Slovenija potrebuje regije kot operativno raven upravljanja, ki zna reševati lokalne potrebe hitreje in bolj ciljno kot centralna država. Regije morajo imeti jasne pristojnosti, stabilne vire financiranja in odgovornost za razvojne politike, prostor, promet, zdravstvo, šolstvo ter usklajevanje investicij. Uvedba regij ni sama sebi namen, ampak orodje, da se razvoj ne konča na obrobju Ljubljane.

*'''Decentralizacija javnih institucij (z lokalnimi celicami)'''

Javne institucije morajo biti bližje ljudem, ne le geografsko, ampak tudi po odzivnosti in razumevanju lokalnih problemov. Zavzemamo se za decentralizacijo ključnih služb in za vzpostavitev “lokalnih celic” – manjših operativnih enot, ki pokrivajo regije in omogočajo hitrejše reševanje zadev na terenu. To pomeni manj centraliziranih ozkih grl, manj potovanj in več enakih možnosti za življenje in delo v vseh delih Slovenije.

Program 2026/2.4 Javna uprava in regije

2026-02-06T16:09:13Z

Leonid:

Pirati verjamemo, da mora javna uprava delovati '''hitro, predvidljivo in v javnem interesu''' – kot servis za ljudi in gospodarstvo, ne kot ovira, ki ustvarja čakalne vrste, zamude in občutek nemoči. Danes se preveč časa izgubi v postopkih, ki so nepregledni, podvajajo podatke in pogosto kaznujejo tiste, ki nimajo vez ali časa za birokratske ovire.

Zato se zavzemamo za javno upravo, ki je digitalna tam, kjer to pomaga, a hkrati jasna in odgovorna. Da se gradbena dovoljenja, upravne storitve in vozniški izpiti urejajo v razumnih rokih, ter da so pravila enaka za vse. Hkrati želimo državo bolj decentralizirano, z regijami in javnimi institucijami, ki so bližje ljudem in se lažje prilagajajo potrebam okolja, v katerem živijo.

----

====Predlagani ukrepi:====

*'''Skrajšanje čakalnih dob za storitve javne uprave'''

Čakalne dobe za javne storitve, od upravnih enot do izdajanja dovoljenj in vozniških izpitov, neposredno škodijo ljudem in gospodarstvu. Uvedli bomo merljive standarde odzivnosti, večjo digitalno izvedbo postopkov ter transparentno spremljanje zaostankov po enotah, da bo jasno, kje sistem stoji in zakaj. Država mora delovati hitro in predvidljivo, ne pa kot ovira, ki ljudi sili v dopuste in podjetja v zamude.

*'''Pospešitev postopkov za gradbena in druga dovoljenja'''

Pridobivanje gradbenih in sorodnih dovoljenj je danes pogosto dolgotrajno, nepregledno in preveč odvisno od “kdo koga pozna”. Digitalizirali bomo postopke, uvedli enotno točko oddaje vlog in spremljanje statusa v realnem času, hkrati pa jasne časovne roke ter odgovornost za neupravičene zamude. Hitrejši postopki pomenijo več stanovanj, hitrejše investicije in manj prostora za korupcijska tveganja.

*'''Razbremenitev sistema za vozniške izpite'''

Dolgotrajno čakanje na vozniške izpite pomeni strošek in stres za mlade ter dodatno omejuje mobilnost in zaposljivost. Uvedli bomo boljše planiranje kapacitet, digitalno razporejanje terminov in preglednost prostih mest po celotni državi, da se sistem optimizira namesto da “škripa”. Vozniški izpit mora biti dostopen v razumnem času, ne pa loterija ali privilegij.

*'''Ureditev stalnega in začasnega naslova ter ukinitev naslova na osebnem dokumentu'''

Sistem stalnega in začasnega prebivališča je danes preveč tog in pogosto povzroča težave ljudem, ki se selijo, živijo v najemu ali imajo nestandardne življenjske okoliščine. Poenostavili bomo prijave, odpravili nepotrebne administrativne pasti ter omogočili, da naslov ne bo obvezen osebni podatek na fizičnem dokumentu, kjer nima varnostne funkcije in lahko povzroča dodatne zaplete. Ključna načela so: manj birokracije, več zasebnosti in bolj realistična podpora modernemu načinu življenja.

*'''Uvedba regij'''

Slovenija potrebuje regije kot operativno raven upravljanja, ki zna reševati lokalne potrebe hitreje in bolj ciljno kot centralna država. Regije morajo imeti jasne pristojnosti, stabilne vire financiranja in odgovornost za razvojne politike, prostor, promet, zdravstvo, šolstvo ter usklajevanje investicij. Uvedba regij ni sama sebi namen, ampak orodje, da se razvoj ne konča na obrobju Ljubljane.

*'''Decentralizacija javnih institucij (z lokalnimi celicami)'''

Javne institucije morajo biti bližje ljudem, ne le geografsko, ampak tudi po odzivnosti in razumevanju lokalnih problemov. Zavzemamo se za decentralizacijo ključnih služb in za vzpostavitev “lokalnih celic” – manjših operativnih enot, ki pokrivajo regije in omogočajo hitrejše reševanje zadev na terenu. To pomeni manj centraliziranih ozkih grl, manj potovanj in več enakih možnosti za življenje in delo v vseh delih Slovenije.