Ogled vira Program 2026/1.9 Šolstvo

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavcev. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno modernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem interesom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrovskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicija v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, terciarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

== Splošno: ==

Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplivajo na dobrobit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je tudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strokovnih orodij ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.  

Velik vpliv na kakovost učenja ima organizacija pouka. Zgodnji začetki pouka in toga struktura urnikov negativno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti udeležencev izobraževanja. Pouk je pogosto statičen, premalo dinamičen ter slabo povezan z realnim življenjem. Prevladuje oblika frontalnega podajanja snovi, kar zmanjšuje aktivno vključenost učencev ter učinkovitost podajanja snovi. 

Čeprav je šolstvo v Sloveniji na papirju brezplačno in mora takšno tudi ostati, se starši in skrbniki soočajo z naraščanjem skritih stroškov, ki še dodatno poglabljajo neenakosti. Posebno pozornost zahteva tudi uporaba različnih plačljivih informacijskih sistemov v šolah, ki dobroželne starše finančno izkoriščajo. Ponudniki teh storitev, ki jih lahko opišemo kot oligopol, so se v preteklosti izkazali za problematične pri varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb.

Dodatne izzive prinaša vse večja raznolikost med učenci, ki je posledica priseljevanja. Za uspešno soočanje z izzivom potrebujemo okrepljeno strokovno podporo, ki je pogosto nezadostna. 

Mnoge ustanove nimajo ustrezno urejene infrastrukture za gibalno oviranje uporabnike, kot so dvigala in klančine, kar omejuje dostop do izobraževanja. 

=== Predlagane rešitve: ===

* Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.
* Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
* Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
* Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
* Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika
* Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
* Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.
* Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
* Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
* Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.
* Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake
* Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
* Zagotovili bomo, da učencem in dijakom tujcem pripada enako število ur tečaja slovenščine ne glede na število število preostalih tujcev na šoli.
* Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
* Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo
* Uvedli in sistematizirali bomo delovno mesto strokovnjaka, ki se bo ukvarjal z dijaki/učenci tujci. Njegova naloga bo, da vodi tečaje slovenščine, pripravlja osebne izobraževalne načrte za tujce, skrbi za integracijo tujcev, nudi podporo učiteljem pri delu z dijaki tujci, predstavlja most med starši in šolo ter sodeluje z zunanjimi organizaciji na področju vključevanja tujcev.
* Strokovnjaki bodo zaposleni na šolah z večjim številom tujcev, na šolah kjer je tujcev pa bomo uvedli mobilne enote, ki bodo pokrivali širšo območje.
* Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.
* Razvoj odprto-kodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
* Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb
* Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:
* Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
* Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin
* Zagotovili bomo, da se politika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

== Vrtci in osnovne šole: ==
Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finančnimi zalogaji, ki jih predstavlja javni izobraževalni sistem. Vrtci so plačljivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse več skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov, do dragih inštrukcij, ki nastanejo zaradi neenakih standardov izobraževanja.

V zadnjih desetih letih beležimo skoraj, da 50% porast otrok s posebnimi potrebami.Potrebno je da naslovimo njihove težave z preventivnimi ukrepi ter dolgoročno strategijo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke
* Priprava 5 letne strategije za delo z otroci s posebnimi potrebami
* Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
* Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
* Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
* Uvedba bralnih minut za prosto branje
* Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
* Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov
* Vpeljali bomo Kartico za prosti čas otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik med 6 in 18 letom bo prejel kartico s katero bo lahko na leto porabil 100€ za neobvezne obšolske aktivnosti ter ostale dejavnost za kvalitetno preživljanje prostega časa 
* Vzpostavili bomo javno dostopen portal izobraževalnih vsebin, ki sistematično pokriva učni načrt osnovnih in srednjih šol. Namen je, da imajo učenci, dijaki, starši in učitelji na enem mestu kakovostne razlage, vaje, gradiva in podporne vsebine, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Znanje mora biti javna infrastruktura, ne privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne in plačljive vire.
* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč. 

== Srednje šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da se trenutni srednješolski sistem sooča z večjimi izzivi, ki imajo velik vpliv na dijake in njihovo nadaljnjo izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben izziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju. 

Mnogi dijaki se po zaključku srednje šole soočajo s težavami pri prehodu na trg dela, saj se ne zavedajo svojih zmožnosti ter ne poznajo vseh možnosti. Kariero svetovanje je pogosto površno, kvaliteta pa je odvisna od posamezne šole. Pogosto po koncu šolanja na dobijo zadostne podpore pri prehodu na trg dela.

Pomemben izziv predstavlja tudi slaba razvitost dualnega sistema vajeništva, ki ni prilagojen sodobnim potrebam dijakov. Programi so pogosti zastareli, vključevanje lokalnih delodajalcev v mrežo mentorjev je slabo. Dijaki pa pogosto pri mentorjih ne dobijo zadostnega znanja za samostojno nadaljevanje karierne poti. Vajeništvo zaradi teh razlogov ne predstavlja privlačne in kakovostne alternative klasičnemu izobraževanju. 

Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šole, kar zmanjšuje njihov občutek vključenosti in pripadnosti. To pa omejuje njihov razvoj demokratičnih kompetenc. 

=== Predlagane rešitve: ===

* Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj memorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa naj sami presodijo po kakšnem ključem bodo sprejeli študente.
* Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
* Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah
* Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standard za kakovost praktičnega usposabljanja. Prizadevali se bomo za večjo vključenost lokalnih delodajalcev.
* Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

== Visoko šolstvo: ==
Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenjskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

Ob vseh materialnih težavah se študentje vse kasneje vključujejo v raziskovalno delo, zaradi česar je njihovo znanje manj poglobljeno, hkrati pa so slabše pripravljeni na nadaljnjo raziskovalno kariero oziroma na vstop dela na trg.  Dostop do kakovostnega znanja dodatno otežuje razpršenost in zaprtost učnih in raziskovalnih gradiv. 

Posebni težavo predstavlja tudi izredni študij, ki je slabo prilagojen študentom, ki so ob študiju zaposleni, saj urniki in študijske zahteve ne upoštevajo njihovih življenjskih okoliščin. 

Na sistemski ravni financiranje višje in visokošolskih zavodov temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuja množične vpise in nizko prehodnost. Na dolgi rok to znižuje akademske standarde. Kakovost podajanja znanja je pogosto omejena, saj pedagoški kader pogosto ni ustrezno podkovan s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Študentje pa imajo preko vzvodov študentskih svetov omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in sodelovanjem pri odločanju o ključnih vsebinskih vprašanjih. 

Študijski programi so premalo fleksibilni, študentje lahko izbirne predmete večinoma izbirajo le na svoji matični fakulteti. Posledica tega je slaba povezanost med študenti različnih fakultet +, kar zmanjšuje interdisciplinarnost in prilagodljivost študija. 

Mladi raziskovalci in ostali akademiki pogosto odhajajo v tujino, saj so tam pogoji dela, financiranja in razvoja ugodnejši. Po drugi strani pa je vračanje v Slovenijo birokratsko zapleteno in finančno nezanimivo. 

=== Predlagane rešitve: ===

* Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
* Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
* Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
* Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.
* Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir.
* Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.
* Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
* Vzpostavitev nacionalnega depozitarja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
* Uveljavitev odprte znanosti kot standard.
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo.
* Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
* Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
* Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje
* Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
* Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom
* Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
* Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko
* Olajšanje tujih akademskih nazivov
* Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujino.

== ŠOU - Študentska organizacija univerze ==
Nujen je strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij!

Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.

Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javno-finančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.

Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega.

Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.

Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir.

Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.

Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.

Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo.

Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.

=== Predlagane rešitve: ===

* Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
* Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

== Kadrovska problematika: ==
Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsko krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Približno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj mladih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu. 

Poleg vseh materialnih težav poklic pedagoškega delavca v družbi izgublja veljavo in spoštovanje, ki ga včasih imel. Vse pogostejši so primeri verbalnega in fizičnega nasilja nad zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, kar še bolj poslabša delovne razmere in zmanjšuje občutek varnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnega delovnega okolja, bi morala biti ena od ključnih prioritet sistema. Zaradi obstoječe kadrovske stiske so pedagoški delavci vse bolj preobremenjeni. Zaradi prenatrpanosti urnikov in slabih delovnih pogojev, pogosto delavcem zmanjkuje energije in časa za kakovostno pripravo na pouk, strokovni razvoj ter kreativno pedagoško delo. 

Ravno pedagoški delavci so tisti, ki se najbolj zavedajo pomena vseživljenskega izobraževanja, obstoječi sistem pa strokovnega razvoja ne spodobuja in nagrajuje dolgoročna, temveč ga večinoma omejuje kot pogoj za napredovanje v višji naziv. Ko posameznik doseže najvišji naziv ne obstaja nobena motivacija za nadlajno storkovno izpopolnjevanje. Hkrati pa primanjkuje kakovostnih, relavantnih in praktično usmerjenih izobraževanj. Dodatno prepreke predstavlja tudi prehodnost med gospodarstvo in izobraževalnim sistemom, saj strokovnjaki z boatimi izkušnjami težko vstopajo v vzgojno izobraževalni sistem zaradi slabega vrednotenja njihovega znanja in nekonkurenčnih pogojev zaposlitve. 

=== Predlagane rešitve: ===

* Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
* Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
* Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
* Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
* Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
* Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
* Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.
* Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
* Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
* Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
* Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.
* Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
* Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
* Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, Romi, osnovne šole s prilagojenim programom, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
* Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
* Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
* Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.
* Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
* Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
* Zagotovili bomo super-revizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.
* V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
* Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
* Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.