Ogled vira Program 2026/2.10 Pravosodje

== Pravna država ==
Udejanjanje pravne države je eden glavnih ciljev naše politike in princip, ki usmerja naše delovanje

Pravno državo oziroma »vladavino prava« razumemo kot izvajanje državne oblasti na podlagi zakonov, skladnih z ustavo, z namenom zagotavljanja svobode, pravičnosti in pravne varnosti ljudi. Uresničevanje načel in institutov pravne države varuje posameznika in družbo pred samovoljo oblasti in v medsebojnih sporih.
----

=== Predlagani ukrepi ===

* Zdrs pravne države, kot ga v zadnjih letih zaznavamo v nekaterih članicah Evropske unije, se ne sme udejanjiti v Sloveniji. Z njim bi bila povzročena velika škoda svobodi in kvaliteti življenja ljudi, pot nazaj k vzpostavitvi prejšnjih standardov pa težka in nepredvidljiva.

* Slovenija je parlamentarna demokracija, zato bomo dosledno zagovarjali neodvisnost vseh vej oblasti, ki morajo delovati v okviru svojih pristojnosti.

* Prepoznavamo, da so za delovanje pravne države izrednega pomena nadzorne institucije.

* Te institucije lahko dobro izpolnjujejo svojo vlogo le, če je zagotovljena njihova popolna neodvisnost od državnih organov, katere nadzorujejo. Za ta namen je treba prenoviti trenutni sistem imenovanja vodilnih v teh institucijah, po katerem so kandidati predlagani s strani predsednika republike in nato izvoljeni s strani Državnega zbora.

* V sistem izbire vodilnih je treba vključiti neodvisno strokovno sfero (predlaganje kandidatov s strani neodvisnih multidisciplinarnih komisij) in ljudstvo (izbira med kandidati na splošnih volitvah). O podobnih spremembah bi veljalo razmisliti tudi v primeru imenovanja sodnikov Ustavnega sodišča, najpomembnejše institucije z nadzorno funkcijo v državi.

* Odločno se bomo zoperstavili tudi vsem poskusom rušenja neodvisnosti sodstva in se zavzemali za dosledno in pravočasno izvrševanje odločb Ustavnega sodišča.

* '''Okrepili bomo demokratičnost, transparentnost in strokovnost zakonodajnih postopkov. '''Za dvig standardov pravne države je treba izboljšati tudi kulturo in prakso sprejemanja predpisov v Državnem zboru. Zakonodajni postopek je premalo transparenten, strokovna in splošna javnost je vanj pogosto vključena le formalno, medtem ko ji dejansko sodelovanje ni omogočeno. Predlogi predpisov so pomanjkljivo obrazloženi, med drugim pogosto ne vključujejo ustavnopravne utemeljitve vseh posegov v človekove pravice in ocene drugih posledic predpisa (na okolje, gospodarstvo itd.). Prepogosto se zlorablja sprejemanje zakonov po hitrem postopku kot tudi prepoved referendumskega odločanja o zakonu.

* '''Pirati si zavzemamo za dosledno spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti''', ki jo je državni zbor sprejel že leta 2009. Resolucija vsebuje konkretna pravila in smernice za zagotavljanje visoke ravni spoštovanja načel demokracije in pravne države pri sprejemanju predpisov, vendar za zdaj v praksi ostaja pretežno neuresničena.

* '''Varovali bomo neodvisnost medijev, zaščitili žvižgače in okrepili civilno družbo. '''Potrebno je potegniti jasno ločnico med javnimi mediji in propagandnimi partijskimi oglaševalci. Pirati si zavzemamo tudi za spremembo medijske zakonodaje, ki bo to uredila in za zakonsko opredeljeno zaščito žvižgačev. Z ustrezno zakonodajo pa je potrebno zagotoviti tudi zaščito predstavnikov civilne družbe, novinarjev in drugih akterjev pred strateškimi tožbami proti javni udeležbi (SLAPP). (Glej tudi programski točki “Medijska reforma” in “Zaščita žvižgačev”).

== Revizija zakonitosti in nastale škode zaradi preteklih spornih zakonov ==
Slovenija potrebuje resno in neodvisno revizijo spornih zakonov in paketov iz preteklosti, ki so pustili dolgotrajne posledice za ljudi, javne institucije in zaupanje v državo. Zavzemamo se za pregled zakonitosti, učinkov in nastale škode pri ključnih primerih (npr. Jazbinškov zakon, ZUJF, ZViS, RTV zakon 2006 ter protikoronski paketi 2020–2022), pri čemer mora biti jasno, kdo je imel korist in kdo je nosil breme. Namen ni politično maščevanje, ampak transparentno razčiščevanje odgovornosti, poprava krivic in postavitev standarda, da se država ne sme več graditi na “izrednih ukrepih brez posledic”.

== Snacija škode izbrisanih ==
25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov bivših republik SFRJ, med njimi tudi več kot 5.000 mladoletnih, je bilo leta 1992 izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Izbrisani o izgubi svojega statusa niso bili obveščeni, o tem so postopoma izvedeli individualno, zadeva je ostala pometena pod preprogo kar sedem let.
Posledice izbrisa – izgube zaposlitev, prenehanje delovne dobe, izguba pravice do zasluženih pokojnin, ločitev družin ter otrok od staršev, itd. – so predstavljale kršitev človekovih pravic, kar je leta 2012 potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Do danes so sramotno nizke odškodnine v višini 50 € za vsak mesec izbrisa bile izplačane približno 5.600 osebam. Razsodba sodišča EU je dosodila kar petkrat višje odškodnine, vendar se je izbrisane zaradi gospodarske krize in varčevanja takrat znova pometlo pod preprogo. Po 30-ih letih od izbrisa na pravico še vedno čaka 20.000 oseb, mnogi še danes nimajo dokončno urejenega statusa.
----

=== Predlagani ukrepi ===

* Pripravili bomo zakon, ki bo urejal izplačilo odškodnine izbrisanim na sistemski ravni in v skladu z odločbo sodišča EU

* Preiskali bomo politično odgovornost vpletenih ter na podlagi rezultatov ugotovili, kje na sistemski ravni ni ustreznih varovalk, ki bi preprečile ponovitev takih nezakonitih stanj v prihodnje.