Program 2026/2.6 Kultura in mediji

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.

Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.

Predlagani ukrepi

Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.

Kulturniška zbornica Slovenije

Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.

Specializirano zdravstveno varstvo

Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.

Knjižnice, knjige in založništvo

Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.

Kulturna dediščina, umetnost in arhivi

Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.

Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti

Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.

SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI

1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih

Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.

dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)

proti proračunskim rezom v kulturo.
2% proračuna države se nameni za kulturo.
jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
spodbudami za zasebne investitorje,
razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki

vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih

nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture

krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi

vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo

uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

Prenova medijske zakonodaje:

1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij

Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.

Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.

RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.

V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.

Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.

Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

2. STA kot javni in ne vladni servis

Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.

Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.

Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja

Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.

Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.

Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili

Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.

Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.

Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.

Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

5. Omejitev zaklepanja člankov

Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava

Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]

Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]

Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo

Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
Uvedba drugostopenjske komisije za pritožbe prijaviteljev na razpise za kulturo je nujnost. Zdaj imajo ustvarjalci na voljo samo pritožbo na upravno sodišče, kar je za mnoge avtorje drago in neučinkovito, saj postopki trajajo predolgo in se tudi v primeru pozitivne sodbe stvari težko sanirajo za nazaj.