Program 2026/1.14 Kmetijstvo

Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.

V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.

Slovensko kmetijstvo zaznamujejo izrazita notranja protislovja. Slovenija je država majhnih in razdrobljenih kmetij, ki so pogosto podedovane, v lasti starejših generacij in ekonomsko obrobne. Velik del teh kmetij deluje polproletarsko: kmetijstvo predstavlja zgolj dodaten vir dohodka ali pa le del prihodkov, preostanek pa prihaja iz zaposlitve zunaj kmetijstva. Hkrati se povečuje število večjih kmetij, kjer je kmetijstvo primarni vir dohodka in kjer se najbolj jasno kažejo procesi koncentracije zemlje, kapitala in proizvodnje.

Kmetje, ki so v celoti odvisni od kmetijstva, so prisiljeni v stalno tržno tekmovanje. Da bi preživeli, morajo povečevati obseg proizvodnje, intenzivirati rabo tal in zniževati stroške. Ta logika jih sili v širitev površin, večjo uporabo pesticidov in umetnih gnojil ter v iskanje tehnoloških rešitev, ki kratkoročno povečujejo produktivnost. Paradoksalno pa prav ta pristop dolgoročno uničuje temelje samega kmetijstva: rodovitnost tal, biodiverziteto in stabilnost ekosistemov, od katerih je pridelava hrane neposredno odvisna.

Obstoječa kmetijska politika, tako na nacionalni kot na evropski ravni, teh protislovij ne razrešuje, temveč jih pogosto poglablja. Skupna kmetijska politika Evropske unije hkrati zahteva večjo konkurenčnost in produktivnost ter prehod v trajnostne in okolju prijazne prakse. V praksi pa so ti cilji pogosto nezdružljivi. Subvencijski sistem, vezan predvsem na obseg zemljišč, sistematično favorizira večje in intenzivne kmetije, medtem ko so manjše in srednje kmetije finančno zapostavljene in potisnjene v preživetvene strategije, ki pogosto vodijo proč od okoljskih praks.

Pri tem se poglablja tudi razkol med kmeti, znanostjo in okoljsko politiko. Podeželsko prebivalstvo je pogosto predstavljeno kot ovira okoljskim spremembam, medtem ko so resnični sistemski vzroki - tržni pritiski, nepoštene trgovske prakse in politične odločitve v korist velikih agroživilskih interesov - potisnjeni v ozadje. Posledica je občutek izključenosti, nezaupanja in konfliktov, ki ne koristijo ne kmetom ne okolju.

Podnebne spremembe, degradacija tal in izguba biodiverzitete dodatno zaostrujejo razmere. Prav kmetijstvo je ena panog, ki je na te spremembe najbolj ranljiva, hkrati pa ima ključno vlogo pri njihovem blaženju. Brez celovite spremembe pristopa bo vsaka ujma, vsaka suša ali poplava najprej in najhuje prizadela prav kmete.

Zato potrebujemo drugačno vizijo kmetijstva in razvoja podeželja. Vizijo, ki presega logiko kratkoročne konkurenčnosti in rasti ter v središče postavlja prehransko suverenost, dolgoročno rodovitnost zemlje, dostojno življenje kmetov in odpornost skupnosti. Ta program izhaja iz razumevanja, da brez pravičnega, demokratičnega in trajnostnega kmetijstva ni ne zdravega okolja ne socialno stabilne družbe.

TEMELJI RAZVOJA PODEŽELJA

Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.

Predlagani ukrepi:

Vključevanje lokalnih in regionalnih institucij

• Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.
• Sredstva EU in države bomo usmerili v pametne, tehnološko podprte rešitve, ki krepijo lokalno gospodarstvo, infrastrukturo ter odpornost podeželja.
• Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.

Ustanovitev državnega observatorija za prehransko verigo

Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta.

Reševanje parcelizacije

Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.

• Sistematične komasacije.
• Prepoved ali omejitev drobljenja parcel pod minimalno velikost.
• Davčne spodbude za združevanj.

Digitalizacija kmetijstva

• Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev.
• Reševanje pomanjkanja kadra na informacijskih točkah.

NOVA VERIGA

Obstoječa prehranska veriga je preobremenjena s posredniki, kar zmanjšuje delež dodane vrednosti za kmete in zvišuje cene potrošnikom. Zato potrebujemo novo, demokratično in kooperativno verigo, ki je v lasti kmetov in delavcev. Cilj te verige je krajša pot od pridelave do prodaje ter omogočanje, da ključni procesi od logistike do predelave ostanejo pod nadzorom tistih, ki ustvarjajo vrednost.

Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.

Predlagani ukrepi:

Prehransko-logistična vozlišča

Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.

• Prehranska vozlišča bodo zagotavljala procesiranje, skladiščenje, logistično usklajevanje, standardizacijo kakovosti, podporo zadrugam ter skupno trženje.
• Vozlišča so javna infrastruktura.
• So v lasti kmetov in zaposlenih in v upravljanje delno vključujejo zadruge in občine.

ODPRAVA NEPOŠTENIH PRAKS TRGOVCEV

Slovenski kmetje se v prehranski verigi pogosto soočajo z asimetričnimi pogajalskimi razmerji. Visoka koncentracija tržne moči v posameznih segmentih lahko vodi do prenosa poslovnih tveganj na proizvajalce, ter vpliva na stabilnost njihovih prihodkov. Zato je naloga države, da zagotovi transparentna in uravnotežena razmerja med vsemi deležniki v prehranski verigi.

Predlagani ukrepi:

Učinkovit nadzor in prepoved škodljivih praks

• Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).
• Uvedba obveznih minimalnih elementov pogodb v prehranski verigi (jasno določeni roki plačil, prepoved enostranskih sprememb, transparentna porazdelitev stroškov).
• Strožji in hitri postopki nadzora nad spoštovanjem pogodb.
• Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.

Mehanizmi zaščite kmetov pred izsiljevanjem

• Vzpostavitev jasnih postopkov za hitro ukrepanje ob sistemskih kršitvah zakonodaje o nepoštenih praksah.
• Uvedba protimonopolnih ukrepov v segmentih, kjer je koncentracija tržne moči najvišja.
• Nasprotovanje zunajdržavnim dejavnikom, ki škodijo slovenskemu kmetu, kot je npr. sporazum EU-Mercosur.

Pošteno in nedvoumno označevanje živil

• Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločujejo med:
  • živili, pridelanimi in predelanimi v Sloveniji,
  • izdelki iz uvoženih surovin, minimalno obdelanih v Sloveniji.
• Prepoved praks, pri katerih se uvožena živila prodajajo kot »slovenska«, če ne izpolnjujejo meril dejanskega porekla.
• Uvedba državnega nadzora nad označevanjem z visokimi kaznimi za zavajajoče deklaracije.

ZADRUŽNIŠTVO

Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.

Predlagani ukrepi:

Močna državna podpora zadružništvu

• Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.
• Davčne olajšave za skupne nakupe strojev.
• Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.
• Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.
• Večja vključitev lokalne hrane v javne zavode.
• Davčne olajšave pri zadružništvu.

Infrastruktura za sodelovanje

• Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.
• Podpora centrom skupnih strojev (mehanizacijskim centrom), kjer lahko kmetje najemajo stroje in opremo.
• Podpora kolektivni predelavi (skupni predelovalni obrati, sušilnice, sirarne itd.).

PRILAGODITVE NA PODNEBNE SPREMEMBE

V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.

Predlagani ukrepi:

• obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.
• Krepitev krožnega gospodarstva v kmetijstvu.

Nacionalno usklajen pristop k namakanju

• Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.
• Podprli gradnjo večnamenskih zadrževalnikov.
• Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.

Uporaba sodobnih tehnologij za odpornejšo pridelavo

• Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.
• Zaradi dolgoročnih neznank v zvezi z GSO bi uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.
• Spodbujali bomo domače raziskave in razvoj odpornih sort, ki ustrezajo slovenskemu podnebju in tlem.

MLADI IN NOVI KMETJE

V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temelje na katerih lahko gradijo.

Predlagani ukrepi:

Podpora mladih kmetov

• Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.
• Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.
• Psihološka podpora kmetom.
• Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati (Land Mobility Service).
• Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.
• Izboljšanje socialnih pravic kmetov.

Novi kmetje

• Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.
• Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.

Program praktičnega izobraževanja mladih, kjer se na koncu dobi certifikat. Po končanem programu, se v sklopu programa najde tudi zemlja za kmetovanje.

PRAVICA DO POPRAVILA

S tehnološkim napredkom in digitalizacijo kmetijstva postajajo popravila kmetijskih strojev in naprav vedno težja. Zaradi zaprtokodnosti programske opreme in omejenega dostopa do nadomestnih delov s strani proizvajalcev se ustvarja monopol, ki sam postavlja visoke cene. Zaradi monopola nad popravili pa sta na udaru tudi hitrost in učinkovitost popravil, hkrati pa zaradi zaprtih sistemov trpi tudi kakovost same programske opreme.

To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.

Predlagani ukrepi:

• Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi.
• Dostop do dokumentacije izdelka ter rezervnih delov.
• Omogočanje menjave delov z neoriginalnimi deli.
• Prepoved omejevanja servisa samo na pooblaščene centre.
• Prepoved naročninskih modelov za uporabo kmetijske mehanizacije.

TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN LESARSKA INDUSTRIJA

Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.

Predlagani ukrepi:

• Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.
• Poseki namenjeni redčenju gozda ne bodo izvajani znotraj ogroženih področij in ne bodo omogočali golosekov.
• Vzpostavili bomo sistem motivacije lastnikov za nujno preoblikovanje gozdov – spremembo sestave in strukture vrst, naravno obnovo, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje biotske raznovrstnosti.
• Podpirali bomo lokalno in regionalno predelavo lesa, njeno promocijo, inovacije in raziskave. Les ima velik potencial in lahko nadomesti nekatere neobnovljive surovine, vključno s plastiko.
• Spodbujali bomo mešano sestavo gozdov, saj nam ta omogoča boljše gospodarjenje.

SUBVENCIJE

Skoraj 25% vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki od tega gre večina sredstev neposrednim plačilom kmetom. Analize porazdelitve sredstev kažejo, da velik delež subvencij prejme relativno majhen delež največjih kmetijskih gospodarstev, medtem ko manjše kmetije prejemajo bistveno manjši delež sredstev. To ustvarja strukturno prednost za večje proizvajalce, ki imajo tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do trgovcev in lažje prenesejo cenovni pritisk na trgu.

Predlagani ukrepi:

Pravičnejša porazdelitev subvencij

Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.

• Vzpostavili bomo zgornjo mejo dodeljevanja sredstev na posameznega lastnika, da preprečimo kanaliziranje subvencij k velikim kmetijskim sistemom.
• Prioritete bodo: varovanje okolja, zaščita pred sušami, dobrobit živali in financiranje trajnostnih oblik kmetovanja.
• zmanjšanje dohodninskih stopenj za kmete in nižje stroške.
• Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvencij te narave bo izračunano po progresivni lestvici glede na oddan pridelek in zgornji kapici.

Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke

• Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.

Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.

• Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.
• V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.

Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja

Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.