|
|
| (28 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih) |
| Vrstica 1: |
Vrstica 1: |
| '''Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo'''
| | ===DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE=== |
|
| |
|
| Slovenija mora odločno zatreti verige izkoriščanja, kjer se tuje delavce uvaža v pogoje, ki mejijo na suženjsko delo. Okrepili bomo nadzor nad agencijami, podizvajalci in posredniki ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne delovne pravice. Žrtvam bomo zagotovili varno prijavo, pravno pomoč in zaščito pred maščevanjem.
| | Področje dela, družine in socialnih zadev je najosnovnejši temelj socialne države. Minimalni standard politike je zagotavljanje dostojnega življenja za vse, neodvisno od socialnega položaja ali drugih življenjskih okoliščin posameznika. |
|
| |
|
| '''Delavski sindikat za prekarce'''
| | V zadnjih letih opazujemo trend rasti prekarnosti in izkoriščanja delavcev. Država mora aktivno postavljati meje delodajalcem z namenom, da prepreči tovrstne zlorabe. |
|
| |
|
| Prekarni delavci potrebujejo organizirano in učinkovito zaščito, saj so pogosto brez realne pogajalske moči. Podprli bomo nastanek in stabilno financiranje oblik sindikalnega organiziranja, ki so prilagojene platformnemu delu, s.p.-jem, avtorskemu in študentskemu delu. Cilj je enak standard dostojnega dela za vse, ne glede na pogodbeno obliko.
| | Zagovarjamo uvedbo krajšega delovnega časa, močnejšo zaščito pred zlorabami ter krepitev ekonomske demokracije. |
|
| |
|
| '''Soočanje z naraščajočo neenakostjo'''
| | Pri tem zavračamo represivne in kaznovalne pristope do socialne politike, saj je to le spirala, ki ljudi pahne v revščino in socialno izključenost. Probleme kot so brezdomstvo, duševne stiske in splošna socialna negotovost, je potrebno reševati s sistemskimi spremembami. |
|
| |
|
| Naraščajoča neenakost ruši družbeno kohezijo, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja “dve Sloveniji”: tiste, ki si lahko privoščijo vse, in tiste, ki ne morejo do konca meseca. Zavzemamo se za politike, ki krepijo plače, dostop do javnih storitev in pravičnejšo porazdelitev bremen. Ukrepe bomo usmerili v izboljšanje položaja ljudi z nizkimi prihodki in zmanjšanje izkoriščanja na trgu dela.
| | ---- |
| | |
| '''Skrajšanje delovnega časa'''
| |
| | |
| Slovenija potrebuje prehod v modernejši model dela, kjer produktivnost in kakovost življenja rasteta skupaj. Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez znižanja plač, najprej z pilotnimi projekti in spodbudami v panogah, kjer je to izvedljivo. Manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in več časa za družino pomeni močnejšo družbo in bolj zdravo delovno okolje.
| |
| | |
| '''Vzemanje in vračanje državnih štipendij glede na kriterije po katerih so podeljevane'''
| |
| | |
| Državne štipendije morajo ostati orodje socialne pravičnosti, ne pa mehanizem kaznovanja zaradi življenja, ki prinese nepričakovane ovire. Uvedli bomo jasna in pravična pravila: če so bile štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj se tudi vračanje presoja po enakih kriterijih, z možnostjo odloga ali odpisa. Sistem mora biti predvidljiv, človeški in usmerjen v dokončanje izobraževanja, ne v ustvarjanje dolgov.
| |
| | |
| '''Urna postavka za delo ob vikendih in praznikih naj bo višja'''
| |
| | |
| Delo ob vikendih in praznikih je poseg v družinsko življenje, zdravje in prosti čas, zato mora biti pošteno plačano. Zavzemamo se za zakonsko dvig dodatkov in minimalnih urnih postavk za ta dela, da se izkoriščanje v praksi ne splača. To je jasen standard spoštovanja ljudi, ki držijo gospodarstvo in storitve pokonci, ko imajo drugi prost dan.
| |
| | |
| '''Zagotovitev, da imajo delavci v mali prodaji dva dni prosta na teden'''
| |
| | |
| V maloprodaji so urniki pogosto brutalni, nepredvidljivi in psihofizično izčrpavajoči. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer mora biti vsaj en dan praviloma vikend, razen če delavec prostovoljno izbere drugače. Delo v trgovini mora postati normalno delo z normalnim življenjem, ne pa stalna pripravljenost.
| |
| | |
| '''Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem, da je dovolj počitka med izmenama'''
| |
|
| |
|
| Prekratki odmori med izmenami povečujejo poškodbe, izgorelost in dolgotrajne zdravstvene posledice. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, uvedli višje kazni za sistematične kršitve ter obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih. Pravica do počitka ni administrativni detajl, ampak temelj zdravja in varnosti.
| | ===Predlagani ukrepi:=== |
|
| |
|
| '''Gradnja domov za brezdomce''' | | *'''Skrajšanje delovnega časa''' |
| | :Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez zmanjšanja plač. Začeli bi s pilotnimi projekti in panogami, kjer je tak ukrep najlažje uvesti. Z zmanjšanjem izgorelosti delavcev lahko dosežemo manj bolniških odsotnosti in omogočimo bolj kakovostno življenje ljudem. |
|
| |
|
| Brezdomstvo ni osebni neuspeh, ampak družbeni alarm, da sistem ne deluje. Podprli bomo gradnjo in pridobivanje namenskih nastanitev ter širitev modelov “Housing First”, kjer stanovanje pride najprej, šele nato reševanje drugih težav. Ključ je stabilna streha nad glavo, saj brez nje ne moreš urejati zaposlitve, zdravja ali dokumentov.
| | *'''Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem zadostnega počitka med izmenami''' |
| | :Prekratki odmori med izmenami vodijo do povečanja možnosti poškodb, izgorelosti in dolgotrajnih zdravstvenih posledic. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, zvišali kazni za izkoriščanje in zagotovili obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih, ki jih bodo delavci lahko prijavili prek enostavnega elektronskega obrazca. |
|
| |
|
| '''Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)''' | | *'''Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo''' |
| | :Slovenija mora odločno zatreti naraščajoč pojav uvoza tujih delavcev z namenom njihovega izkoriščanja v nehumanih pogojih. Okrepili bomo nadzor nad agencijami za posredovanje delavcev, njihovimi podizvajalci in drugimi povezanimi pravnimi osebami ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne pravice delavcev. Žrtvam bomo omogočili enostavnejšo prijavo zlorab. |
|
| |
|
| Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, ker kazen zadene ljudi, ki že tako nimajo ničesar. Takšne globe ne rešujejo javnega reda, ampak samo poglabljajo izključenost in stisko. Zavzemamo se za odpravo represivnih pristopov ter zamenjavo z socialnimi intervencijami, ki dejansko zmanjšajo število ljudi na ulici.
| | *'''Sprememba pogojev za vračanje štipendij''' |
| | :Državne štipendije naj ostanejo ključno orodje socialne pravičnosti za tiste, ki se izobražujejo. Omogočili bomo bolj predvidljiv in človeški sistem, ki bo prioritiziral dokončanje študija brez ustvarjanja dolgov. Če so štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj bo enako obravnavano tudi vračanje le teh (npr. z možnostjo odloga ali odpisa). |
|
| |
|
| '''Zagotavljanje brezdomcem pomoči pri duševnem zdravju''' | | *'''Zagotovitev minimalno dveh prostih dni za delavce v maloprodaji''' |
| | :Maloprodaja je znana po neizprosnih urnikih ter nepredvidljivosti. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer naj bo vsaj en od teh v okviru vikenda (v kolikor delavec ne želi drugače). Delo v trgovini naj bo običajno delo, ki ne terja stalne pripravljenosti. |
|
| |
|
| Velik del brezdomstva je povezan z neobravnavanimi psihičnimi stiskami, travmami in odvisnostmi, ki se na ulici samo še poslabšajo. Vzpostavili bomo dostopne programe psihosocialne podpore, mobilne ekipe in nizkopražne storitve brez birokratskih ovir. Cilj je, da pomoč pride do človeka hitro, ne šele takrat, ko je prepozno.
| | *'''Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)''' |
| | :Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, saj se kaznuje ljudi, ki nimajo ničesar. Takšne globe niso rešitev za vzdrževanje javnega reda in miru saj problem zgolj premikajo drugam in poglabljajo posameznikovo izključenost in stisko. |
|
| |
|
| '''Hitro in proaktivno ukrepanje ter zaznavanje težav na področju brezdomstva''' | | *'''Zagotavljanje pomoči pri duševnem zdravju brezdomcev''' |
| | :Velik del brezdomstva je posledica psihičnih stisk, travm in hudih odvisnosti (pogosto posledica prejšnjih dveh), kar se jim ob življenju na ulici bistveno poslabša. Vzpostavili bomo dostopne programe z mobilnimi ekipami za psihosocialno podporo brezdomcem. |
|
| |
|
| Država in občine ne smejo reagirati šele, ko se pojavijo tragedije ali ko so kapacitete prepolne. Uvedli bomo sistem zgodnjega opozarjanja, boljše sodelovanje centrov za socialno delo, zdravstvenih služb in nevladnih organizacij ter proaktivno terensko delo. Preprečevanje je cenejše, učinkovitejše in predvsem bolj človeško kot krizno gašenje.
| | *'''Zagotavljanje dnevno-nočnega centra za brezdomce''' |
| | :Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, ki bo nudila toplo zavetje, higieno, hrano in strokovno podporo. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov in povečali sredstva za izvajanje tovrstnih programov. |
|
| |
|
| '''Zagotavljanje dnevno in nočnega centra za brezdomce''' | | *'''Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji''' |
| | :Mladi potrebujejo prostore, kjer bodo lahko prosto ustvarjali, se družili, razvijali talente in dobivali podporo v primeru stiske. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov ter uvedli program sofinanciranja manjših koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in raznih kulturnih mikroinfrastruktur po regijah. |
|
| |
|
| Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, kjer človek dobi osnovno zaščito: toplo zavetje, higieno, hrano, pogovor in informacije. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov ter stabilno financiranje kadra, da ne bodo odvisni od improvizacije in prostovoljstva. To je minimum civilizacijskega standarda, ki preprečuje širše socialne in zdravstvene posledice.
| | *'''Delavsko lastništvo''' |
| | :Podpiramo ESOP model, kjer lahko zaposleni postopno vstopajo v lastniško strukturo podjetja in pridobijo pravico do soodločanja. Takšni sistemi vodijo v močnejša in stabilnejša podjetja in pravičnejše razmerje med delom in dobičkom. |
|
| |
|
| '''Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji''' | | *'''Okrepitev stanovanjske inšpekcije''' |
| | :Stanovanjska zakonodaja ne more učinkovati, če se ne izvaja tudi v praksi, zato je nujno, da država okrepi nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Današnjo majhno število inšpektorjev ne zadošča za zaščito najemnikov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, ki bo zagotovila nadzor in preprečevala zlorabe. |
|
| |
|
| Mladi potrebujejo prostore, kjer lahko ustvarjajo, se družijo, razvijajo talente in dobijo podporo tudi v stiskah — ne pa da so prepuščeni ulici ali komercialnim vsebinam. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov in uvedli program sofinanciranja malih koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in kulturnih mikro-infrastruktur po regijah. To ni luksuz, ampak naložba v mentalno zdravje, kulturno živost in lokalno skupnost.
| | *'''Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava upravnika''' |
| | :Upravniki večstanovanjskih stavb upravljajo skupni denar vseh stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev popolnoma transparentna. Stanovalci morajo biti upravičeni do enostavnega vpogleda v vse finančne transakcije in pogodbe, ki se izvajajo z njihovim denarjem. Poenostavili bomo tudi proces zamenjave upravnika. |
|
| |
|
| ----
| | *'''Romski mediatorji in terensko delo''' |
| | :Okrepiti moramo programe romskih mediatorjev v šolah, zdravstvu in socialnih službah. Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih in administrativnih izzivih v povezavi z drugimi Romi. Za konkretne rezultate morajo biti ti programi stalni, ne le projektno financirani. |
|
| |
|
| ====Tujci====
| |
|
| |
| Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.
| |
|
| |
| Tem tujcem in tudi prosilcem za mednarodno zaščito je na voljo tečaj slovenščine in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 šolskih ur, ki ga financirata Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
| |
|
| |
| ----
| |
|
| |
| ====Kaj predlagamo?====
| |
|
| |
| *Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.
| |
| :* Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.
| |
|
| |
| * Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
| |
| * Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.
| |
|
| |
| * Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.
| |
| :* Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
| |
| :* V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.
| |
|
| |
| * Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
| |
| * Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
| |
| * Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
| |
| * Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.
| |
|
| |
| *Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.
| |
|
| |
| * Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
| |
| *Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
| |
| * Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.
| |
|
| |
| ----
| |
|
| |
|
| ====Romski mediatorji in terensko delo==== | | ===MIGRACIJE=== |
| * Povečati moramo romske mediatorske programe v šolah, zdravstvu in socialnih službah.
| | Zagovarjamo pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočala spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in dobrobit državljanov evropskih držav. |
| * Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih, nesporazumih in administraciji.
| |
| * Uvesti moramo dolgoročne štipendijske in mentorske programe in izobraževalne delavnice za romske učence in dijake. Usmerjeni bodo še posebej na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
| |
| * Programi morajo biti stalni, ne le projektno financirani.
| |
|
| |
|
| ---- | | ---- |
|
| |
|
| ====Delavsko lastništvo [Zaposlen]==== | | === Predlagani ukrepi: === |
|
| |
|
| Delavsko lastništvo je način, kako del ustvarjene vrednosti ostane pri ljudeh, ki podjetje dejansko gradijo, ne samo pri lastnikih kapitala. Podpiramo modele, kjer zaposleni postopno pridobivajo delež podjetja in s tem tudi več soodločanja, varnosti ter dolgoročne stabilnosti. To pomeni močnejša podjetja, manj izčrpavanja in bolj pravično razmerje med delom in dobičkom.
| | *'''Učinkovitejši azilni postopki''' |
| | :Zavzemamo se za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope z ustreznimi ukrepi skrči na minimum. Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih lahko v roku nekaj tednov določimo, ali je oseba begunec ali ne. Trenutno ni opravičljivih razlogov, zakaj tovrstni postopki v Sloveniji trajajo več mesecev ali celo let. Gre za produkt prikrite politike ministrstva za notranje zadeve, ki begunce namerno odvrača od iskanja zaščite v Sloveniji. To ne preprečuje problema, temveč vodi v povečanje nezakonitih migracij. Tovrstni postopki koristijo le tistim migrantom, ki niso begunci in sistem izkoriščajo za potovanje v druge države. |
|
| |
|
| ====Zadruge, kmetijske in stanovanjske [MKGP][MOP]====
| | *'''Vračanje v izvorne države''' |
| | :Drugi nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za bivanje v njihove izvorne države. Tovrstni ukrep je v Sloveniji že od nekdaj zanemarljivo malokrat izvršen. Namesto tega slovenski organi migrante zgolj vračajo čez Hrvaško mejo (od koder lahko zlahka spet stopijo v Slovenijo) ali pa jim zgolj pustijo nadaljnjo pot do ciljne države. |
| | :Seveda pa v nobenem primeru ne bomo dopustili vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki povezani z varovanjem človekovih pravic. |
| | :Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, da se lahko v najkrajšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom prispevajo k dobrobiti družbe. |
|
| |
|
| Zadruge so učinkovita alternativa, kjer se ljudje povežejo, zmanjšajo stroške in skupaj rešujejo probleme, ki jih posameznik sam ne more. V kmetijstvu to pomeni večjo pogajalsko moč in stabilnejši dohodek, pri stanovanjskih zadrugah pa dostopnejše bivanje brez špekulativnega pritiska trga. Podpiramo razvoj zadrug kot socialno in ekonomsko zdravega modela, ki krepi skupnosti.
| | ===Integracija=== |
|
| |
|
| ====Okrepitev stanovanjske inšpekcije====
| | :Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve. |
| | :Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim in potrebam osebe. Integracija preko aktivnega vključevanja in izobraževanja skrajša čas do zaposlitve in s tem tudi integracije. |
| | :V poklicih, kjer primanjkuje delavcev, moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij ter dodatna usposabljanja ter učenje jezika. Dela in jezika naj se tujci učijo vzporedno, ne zaporedno. |
|
| |
|
| Stanovanjska zakonodaja ne pomaga nikomur, če se ne izvaja v praksi, zato mora država okrepiti nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Danes majhno število inšpektorjev ne more učinkovito zaščititi najemnikov, preprečevati zlorab in zagotavljati minimalnih bivalnih standardov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, da bodo pravila veljala enako za vse, ne le na papirju.
| | *'''Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir: |
| | :Država mora vzpostaviti centre, kjer lahko priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela. V centrih naj delajo kulturni mediatorji, ki govorijo jezike držav od koder prihaja največ tujcev. Občine morajo pri tem imeti več avtonomije in rešitve prilagajati lokalnem okolju. |
|
| |
|
| ====Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava====
| | :Otroci morajo dobiti intenzivnejšo jezikovno podporo, preden se vključijo v redne programe osnovnih šol. |
|
| |
|
| Upravnik večstanovanjskih stavb upravlja denar stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev jasna, pregledna in primerljiva. Stanovalci morajo imeti enostaven vpogled v transakcije, pogodbe in stroške, ter možnost, da upravnika zamenjajo brez birokratskih blokad in izsiljevanja. Cilj je več zaupanja, manj preplačil in bolj odgovorno upravljanje skupnega premoženja.
| | :Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (npr. Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci. Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost. Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja. |
