Program 2026/3.1 Ljubljana: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| (3 vmesne redakcije 2 uporabnikov niso prikazane) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
=== PROGRAMSKE TOČKE === | === PROGRAMSKE TOČKE === | ||
Ljubljana je zgrajena na zastareli infrastrukturi, ki ni več primerna za moderno življenje. V mestu bi postopoma uvajali model [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0013935124004547 superbloka oz. superkareja]. Soseskam bližje centru mesta bi dvignili [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Prostorski-red/Tipologija-stavb.pdf faktor izrabe], ter mestna pritličja kartirali v [https://pis.eprostor.gov.si/pis/urejanje-prostora/namenska-raba-prostora/obmocja-centralnih-dejavnosti centralne dejavnosti] s poudarkom na [https://www.youtube.com/watch?v=wpc_Oo5AH9Q manjših poslovnih enotah], saj bi tako lahko manjšali najemnine ter potencialne dnevne izgube za novo nastale nosilce dejavnosti. To bi omogočilo lažjo participacijo začetnikov trgovcev v ekonomiji in ne zgolj velikih. Ulice v identificiranih superblokih bi začeli zapirati za motoriziran promet, ter na robove superbloka postavili garaže z [https://www.interregeurope.eu/find-policy-solutions/stories/multimodal-mobility-hubs-for-sustainable-transport modalnimi mobilnostimi točkami], kjer bi lahko občan zamenjal prevozna sredstva, bodisi lastno kolo, mestno kolo, avtobus ali avto. Cilj je sčasoma dvigniti gostoto, narediti mesta bolj prehodna, ločiti motoriziran in nemotoriziran promet v lastne arterije. | Ljubljana je zgrajena na zastareli infrastrukturi, ki ni več primerna za moderno življenje. Zaradi pomanjkanja avtobusnih terminov, nezanesljivih železniških povezav, nekvalitetnih kolesarskih poti in povezav ter neustrezno umeščenih mobilnostnih središč, ustvarjamo mesto, kjer ni druge izbire kot pa uporabljati lastna motorizirana sredstva prevoza. To posledično vpliva na že tako onesnažen zrak, k nastajajočim toplotnim otokom, ki so posledica globalnega segrevanja, in predvsem krade kvaliteten javni prostor vsem prebivalcem. | ||
Danes potrebujemo premišljene metode v urbanizmu, saj smo s prehodom | |||
V mestu bi postopoma uvajali model [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0013935124004547 superbloka oz. superkareja]. Soseskam bližje centru mesta bi dvignili [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Prostorski-red/Tipologija-stavb.pdf faktor izrabe], ter mestna pritličja kartirali v [https://pis.eprostor.gov.si/pis/urejanje-prostora/namenska-raba-prostora/obmocja-centralnih-dejavnosti centralne dejavnosti] s poudarkom na [https://www.youtube.com/watch?v=wpc_Oo5AH9Q manjših poslovnih enotah], saj bi tako lahko manjšali najemnine ter potencialne dnevne izgube za novo nastale nosilce dejavnosti. To bi omogočilo lažjo participacijo začetnikov trgovcev v ekonomiji in ne zgolj velikih. Ulice v identificiranih superblokih bi začeli zapirati za motoriziran promet, ter na robove superbloka postavili garaže z [https://www.interregeurope.eu/find-policy-solutions/stories/multimodal-mobility-hubs-for-sustainable-transport modalnimi mobilnostimi točkami], kjer bi lahko občan zamenjal prevozna sredstva, bodisi lastno kolo, mestno kolo, avtobus ali avto. Cilj je sčasoma dvigniti gostoto, narediti mesta bolj prehodna, ločiti motoriziran in nemotoriziran promet v lastne arterije. | |||
Takšen pristop ločevanja motoriziranega prometa in zapiranja ulic z namenom spodbujanja pešcev in kolesarjev se je izkazal za bolj [https://futureplaceleadership.com/wp-content/uploads/2017/05/Tallinn-High-Street-Case-studies-Future-Place-Leadership.pdf donosnega za manjše poslovalnice]. hkrati se dviguje stopnja gibanja prebivalstva, kar omogoča splošne pozitivne učinke na javno zdravstvo. Premagovanje manjših vertikalnih razlik v mestu in hoja se je izkazala, da [https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/3378318195828806/Cities_For_People_-_Jan_Gehl.pdf celo zmanjšuje osteoporzo]. Hkrati pa je pomembno, da se z zapiranjem ulic omogoči boljša pozelenitev za zmanjševanje [[wikipedia:Urban_heat_island|urbanih toplotnih otokov]]. Spodbujanje zapiranja ulic omogoča bolj varno okolje za ranljivejše skupine ljudi, ter jim omogoča bolj samostojen način življenja. | Takšen pristop ločevanja motoriziranega prometa in zapiranja ulic z namenom spodbujanja pešcev in kolesarjev se je izkazal za bolj [https://futureplaceleadership.com/wp-content/uploads/2017/05/Tallinn-High-Street-Case-studies-Future-Place-Leadership.pdf donosnega za manjše poslovalnice]. hkrati se dviguje stopnja gibanja prebivalstva, kar omogoča splošne pozitivne učinke na javno zdravstvo. Premagovanje manjših vertikalnih razlik v mestu in hoja se je izkazala, da [https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/3378318195828806/Cities_For_People_-_Jan_Gehl.pdf celo zmanjšuje osteoporzo]. Hkrati pa je pomembno, da se z zapiranjem ulic omogoči boljša pozelenitev za zmanjševanje [[wikipedia:Urban_heat_island|urbanih toplotnih otokov]]. Spodbujanje zapiranja ulic omogoča bolj varno okolje za ranljivejše skupine ljudi, ter jim omogoča bolj samostojen način življenja. | ||
| Vrstica 10: | Vrstica 14: | ||
* Povečanje investicij in razširitev gradnje stanovanj [https://www.jssmol.si/ javnega stanovanjskega sklada MOL]. | * Povečanje investicij in razširitev gradnje stanovanj [https://www.jssmol.si/ javnega stanovanjskega sklada MOL]. | ||
* Ureditev javne transportne infrastrukture. | * Ureditev javne transportne infrastrukture. | ||
* Vzpostavitev kolesarskih avtocest. Eden ključnih problemov zelo [https://www.ljubljana.si/sl/ljubljana/mobilna/celostna-prometna-strategija majhnega deleža uporabe kolesa znotraj mol], je prav slabo načrtovana kolesarska infrastruktura. | * Vzpostavitev kolesarskih avtocest. Eden ključnih problemov zelo [https://www.ljubljana.si/sl/ljubljana/mobilna/celostna-prometna-strategija majhnega deleža uporabe kolesa znotraj mol], je prav [https://www.amzs.si/motorevija/mobilnost/promet/2026-06-02-kako-varne-so-nase-kolesarske-steze slabo načrtovana kolesarska infrastruktura]. | ||
====SEKUNDARNE PRIORITETE==== | ====SEKUNDARNE PRIORITETE==== | ||
| Vrstica 21: | Vrstica 25: | ||
== Zemljevid problematičnih točk == | == Zemljevid problematičnih točk == | ||
{{# | {{#ask: | ||
| | [[Category:Točke interesa]] | ||
|?Koordinate | |||
|?Opis | |||
|format=map | |||
|height=500px | |height=500px | ||
|width=100% | |width=100% | ||
| Vrstica 34: | Vrstica 41: | ||
|?Opis | |?Opis | ||
|format=table | |format=table | ||
}} | }} | ||
Trenutna redakcija s časom 17:49, 10. junij 2026
UVOD
Ljubljana se danes sooča s krizo bivalnih stroškov. Obširna centralizacija Slovenije in neustrezno vodenje mestne politike je privedlo do mesta, kjer lahko bivajo le bogatejši. Medtem ko so na mestni občini se spraševali na katerem mestu bo turistom najbolj všeč novi vodnjak, smo prebivalci mesta zgubljali mestni prostor, avtobusne povezave, avtonomne prostore itd.
PROGRAMSKE TOČKE
Ljubljana je zgrajena na zastareli infrastrukturi, ki ni več primerna za moderno življenje. Zaradi pomanjkanja avtobusnih terminov, nezanesljivih železniških povezav, nekvalitetnih kolesarskih poti in povezav ter neustrezno umeščenih mobilnostnih središč, ustvarjamo mesto, kjer ni druge izbire kot pa uporabljati lastna motorizirana sredstva prevoza. To posledično vpliva na že tako onesnažen zrak, k nastajajočim toplotnim otokom, ki so posledica globalnega segrevanja, in predvsem krade kvaliteten javni prostor vsem prebivalcem.
Danes potrebujemo premišljene metode v urbanizmu, saj smo s prehodom
V mestu bi postopoma uvajali model superbloka oz. superkareja. Soseskam bližje centru mesta bi dvignili faktor izrabe, ter mestna pritličja kartirali v centralne dejavnosti s poudarkom na manjših poslovnih enotah, saj bi tako lahko manjšali najemnine ter potencialne dnevne izgube za novo nastale nosilce dejavnosti. To bi omogočilo lažjo participacijo začetnikov trgovcev v ekonomiji in ne zgolj velikih. Ulice v identificiranih superblokih bi začeli zapirati za motoriziran promet, ter na robove superbloka postavili garaže z modalnimi mobilnostimi točkami, kjer bi lahko občan zamenjal prevozna sredstva, bodisi lastno kolo, mestno kolo, avtobus ali avto. Cilj je sčasoma dvigniti gostoto, narediti mesta bolj prehodna, ločiti motoriziran in nemotoriziran promet v lastne arterije.
Takšen pristop ločevanja motoriziranega prometa in zapiranja ulic z namenom spodbujanja pešcev in kolesarjev se je izkazal za bolj donosnega za manjše poslovalnice. hkrati se dviguje stopnja gibanja prebivalstva, kar omogoča splošne pozitivne učinke na javno zdravstvo. Premagovanje manjših vertikalnih razlik v mestu in hoja se je izkazala, da celo zmanjšuje osteoporzo. Hkrati pa je pomembno, da se z zapiranjem ulic omogoči boljša pozelenitev za zmanjševanje urbanih toplotnih otokov. Spodbujanje zapiranja ulic omogoča bolj varno okolje za ranljivejše skupine ljudi, ter jim omogoča bolj samostojen način življenja.
PRIMARNE PRIORITETE
- Povečanje investicij in razširitev gradnje stanovanj javnega stanovanjskega sklada MOL.
- Ureditev javne transportne infrastrukture.
- Vzpostavitev kolesarskih avtocest. Eden ključnih problemov zelo majhnega deleža uporabe kolesa znotraj mol, je prav slabo načrtovana kolesarska infrastruktura.
SEKUNDARNE PRIORITETE
- Urediti krožne linije LPP. Urediti rumene pasove na vseh mestnih vpadnicah in krožnih cestah.
- Pogojevanje privatne večstanovanjske gradnje s procentom cenovno dostopnih stanovanj.
- Pogojevanje gradnje območji centralnih dejavnosti z minimalnim Faktorjem izrabe, ter gradnjo cenovno dostopnih stanovanj (primer dunaj)
Zemljevid problematičnih točk
Točke interesa
| Naslov | Opis | |
|---|---|---|
| Kolesarska povezava: Prule - Ob Dolenjski železnici | Ižanska cesta 15, Ljubljana | kolesarska pot med Prulami in Ob Dolenjski železnici ostaja prekinjena. Ta pot služi kot mirna alternativa Dolenjski cesti, vednar je na žalost prekinjena. Pešci in kolesarji so odvisni od otvoritvenih časov Botaničnega vrta za prehod. |
| Program 2026/3.1 Ljubljana/Na Stolbi 8 | Na Stolbi 8, Ljubljana | V pritličju Javni zavod Ljubljanski grad, v 1. nadstropju Airbnb. Primer slabe rabe javnega prostora. |