Program 2026/1.9 Šolstvo

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavecv. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno mdernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo ne sme podleči neoliberalnim interesom kapitala. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem inetresom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Prav tako se srečujemo se večjimi kadrvoskimi stiskami. Povprečna starost pedagoškega delavca se vedno bolj viša. Hrkati pa zaradi vedno slabših pogojev dela poklic ostaja ne zanimiv za mlade. Potrebno je ustvariti delovno okolje, ki je stimulativno ter privablja mlad ter perspektiven kader.

Kvalitetno javno šolstvo mora ostati dostopno vsem.

Šolstvo je največja in najpomembnejša investicja v našo prihodnost.

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

---

SPLOŠNO:

1. Problem: Uporaba mobilnih telefonov v šolah povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost, zmanjšuje socialne stike in je povezana z medvrstniškim nasiljem ter motnjami pozornosti.

Rešitve:

• Prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, razen za pedagoške namene.

2. Problem: Medvrstniško nasilje ostaja velik problem, šole pa nimajo dovolj kadra, orodij in časa za celostno obravnavo otrok.

Rešitve:

• Razvoj pristopa, ki rešuje težavo od spodaj navzgor, z celostno obravnavo otrok, ki se osredotoča na njihove naravne danosti ter potrebe
• Oblikovali bomo mešane ekipe strokovnjakov, ki zavzemajo psihologe, socialne in specialne pedagoge, ki se ukvarjajo neposredno z uporabniki
• Zmanjšanje birokracije, da se lahko kader posveti resničnem delu z uporabniki
• Krepitev kulture spoštovanja, integritete in celosten obravnave uporabnika

3. Problem: Zgodnji začetek pouka in toga struktura urnikov negativno vplivata na zbranost, motivacijo in kognitivne sposobnosti, zlasti pri mladostnikih.

Rešitve:

• Uvedba fleksibilnega urnika (kasnejši začetki pouka, bolj prilagodljive dolžine ure ter uvedba več aktivnih odmorov)
• Vključitev projektnega dela, praktičnih delavnic ter medpredmetnih aktivnosti.

4. Problem: Pouk je pogosto statičen, premalo dinamičen in premalo povezan z realnim življenjem. Pogosto se snov podaja frontalno, kar je manj učinkovit način.

Rešitve:

• Uvedba fleksibilnega pedagoškega procesa, ki je dimničen, izkustven, raznolik, povezuje med sabo predmete ter omogoča izvajanje v naravi.
• Poudarek na razvoju finomotoričnih veščin, kritičnem mišljenju in realnih projektih.
• Investiranje v raziskovanje, razvoj in promocijo novih pristopov k poučevanju.

5. Problem: Šolstvo je v Sloveniji brezplačno in mora tudi tako ostati. Kljub temu pa se starši in skrbniki soočanje z veliko skritimi stroški.

Rešitve: - Brezplačni javni promet za vse učence, dijake in redne študente - Razširitev subvencij za prehrano, s poudarkom na lokalni in raznoliki hrani - Uvedba brezplačnih digitalnih učbenikov za vse učence in dijake

6. Problem: Rastoča raznolikost učencev ter priseljevanje zahtevata dodatno jezikovno in kulturno podporo, ki je trenutno nezadostna.

Rešitve:

• Razširili bom financirali in povečali obseg tečajev slovenščine. Tečaje bomo standardizirali in zanje pripravili potrebno brezplačno gradivo.
• Uvedli bomo tečaj slovenske kulture
• Zagotovili bomo sredstva za dogodke, ki spodbujajo integracijo v slovensko družbo

7. Problem: Veliko izobraževalnih ustanov nima urejenih dvigal, klančin te ostale infrastrukture za gibalno ovirane uporabnike.

Rešitve:

• Zagotovili bomo sredstva za izgradnjo dvigal, klančin ter za ostale prilagoditve, ki bodo omogočile vključevanje gibalno oviranih.

8. Problem: Šole uporabljajo različne plačjive informacijske storitve, ki služijo na račun skrbnih staršev in ostalih uporabnikov. Ti sistemi se v pretkelosti pogosto ikazali, da z ravnljivimi osebnimi podatki ravnajo slabo.

Rešitve:

• Razvoj odprtokodnega in za uporabnike brezplačnega informacijskega sistema za vse uporabnike v VIZ
• Razvoj strožjega standarda za varovanje osebnih podatkov mladoletnih oseb

Ostali predlogi za izboljšanje kakovosti šolstva:

• Krepitev avtonomije pedagoških ustanov in delavcev
• Postopno zniževanje normativov glede velikosti skupin

---

Vrtci in osnovne šole:

1. Problem: Štorski vrtca predstavljajo velik finančni pritisk na mlade starše.

Rešitev:

• Uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke

2. Problem: Veliko otrok ima govorno-jezikovne primanjkljaje, ki lahko drastično vplivajo na bralno pismenost, socializacijo ter uspeh v šolstvu.

Rešitev:

• Sistemsko bomo zaposlovali logopede v vrtcih in osnovnih šolah
• Razvoj mobilnih logopedskih timov, ki potujejo med večam manjšimi ustanovami
• Vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih težav v vrtcu
• Uvedba bralnih minut za prosto branje
• Krepitev mreže šolskih knjižnic, bralnih kotičkov in mentorstva pri branju
• Uvedba medgeneracijskega povezovanje pri branju ter drugih bralnih programov

---

Srednje šolstvo:

1. Problem: Matura je zastarel sistem, ki ima preveč pomena pri sprejemih na višješolske zavode in fakultete. Ne odraža pravega znanja in ni dober indikator če bo nekdo zaključil študij.

Rešitev:

• Ukinitev splošne mature v trenutno obliki ob koncu srednje šole. Ter nadomestitev z kombiniranim sistemo. Še vedno bi obdržali maturo iz matematike in slovenščine, ki bi bila bolj usmerjena v praktično uporabo znanja in manj majorizacije. Fakultete in visokošolski zavodi pa sami presodijo po kakšnem ključim bodo sprejeli študente.

2. Problem: Mnogi dijaki ob koncu srednje šole nimajo jasne predstave o nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti. Karierno svetovanje je pogosto površno, neravno in odvisno od posamezne šole. Dijakom po zaključku šole pogosto zmanjka vsake podpore pri odločanju ali prehodu na trg dela.

Rešitev:

• Razširitev kariernega svetovanja, ki dijakom ponuja karierno svetovanje še vsaj 3 leta zaključku šolanja
• Uvedba izobraževanje o delavskih pravicah

3. Problem: Dualni sistem vajeništva je premalo razvit, programi so pogosto zastareli, delodajalci premalo vključeni, dijaki pa dobijo praktične izkušnje, ki ne sledijo dejanskim potrebam gospodarstva. Vajeništvo ni privlačna izbira, ker ni dovolj strukturirano in kakovostno.

Rešitev:

• Nadgradnja dualnega sistema vajeništva, posodobitev kurikuluma v sodelovanju z delodajalci, boljše usposabljanje mentorjev v podjetjih, finančne spodbude podjetjem z kakovostno vajeništvo, javni standrd za kakovost praktičnega usposabljanja
• Več povezovanja z lokalnimi delodajalci

4. Problem: Dijaki imajo zelo omejen vpliv na delovanje in razvoj šol, zato se ne počutijo vključene v procese, ki se jih neposredno tičejo. Zaradi izključenosti iz procesov je občutek pripadnost slabši, razvijanje demokratičnih kompetenc pa slabše.

Rešitev:

• Vpeljava participativnega proračuna za dijake na vseh srednjih šolah
• Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

---

Visoko šolstvo:

1. Problem: Študenti so finančno preobremenjeni, sistem štipendij je nepregleden, kriteriji neenaki, stroški študija vedno večji, socialne razlike pa se poglabljajo.

Rešitev:

• Uvedba univerzalnega temeljenega dohodka za redne študente, ki nadomesti večino štipendij (obdržimo le Zoisovo in AdFuture).
• Olajšani pogoji za pridobitev Zoisove štipendije za študente umetniških smeri.
• Financiranje čitalniških mest v učnih središčih.
• Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah.

2. Problem: Študenti se v raziskovalno delo vključujejo prepozno, kar zmanjšuje kakovost njihovega znanja in konkurenčnost na trgu dela.

Rešitev:

• Uvedli bomo sistem, ki bo spodbujal, da se študentje že zgodaj vključijo v raziskovalne projekte.

3. Problem: Učne vsebine so razpršene, nedostopne ali zaklenjene za plačljivimi sistemi, študenti pa težko dostopajo do kakovostnega gradiva.

Rešitev:

• Spodbujali bomo digitalizacijo učnih vsebin, ki naj bodo prosto dostopne.
• Vzpostavitev nacionalnega depozitorja, kjer se objavijo vsa dela, raziskave in podatki financirani iz javnih sredstev.
• Uveljavitev odprte znanosti kot standard.

4. Problem: Izredni študij ni prilagojen študentom, ki delajo; urniki in zahteve niso usklajeni z realnim življenjem.

Rešitev:

• Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti.

5. Problem: Visokošolsko financiranje temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuja nenadzorovano vpisovanje in zmanjšanje kakovosti.

Rešitev:

• Nova formula financiranja, kjer vsaj 50 % sredstev temelji na kakovosti: uspešno zaključeni študenti, vključevanje študentov v raziskave, mednarodne evalvacije kakovosti.
• Večja transparentnost porabe sredstev na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.

6. Problem: Pedagoški kader na univerzah pogosto ni ustrezno usposobljen za sodobno poučevanje, kar vpliva na kakovost.

Rešitve:

• Zagotovili bomo namenska sredstva za pedagoško usposabljanje.

7. Problem: Študentski svet imajo omejen vpliv na oblikovanje predmetnikov in pri soodločanju

Rešitev:

• Formalizirane in obvezne vključitve predstavnikov študentov v vse akademske posvete
• Zagotoviti večjo zaščito za člane študentskih svetov proti povračilnim ukrepom

8. Problem: Študijski programi so premalo fleksibilni, izbirni predmeti povečini omejeni na posamezne fakultete in slabo povezani med seboj.

Rešitve:

• Zagovorili bomo večjo izbirnost v programih
• Medfakultetno povezovanje ter vzpostavitev enotnega sistema izbire obveznih predmetov, ki bi bili enostavno in pregledno dostopni skozi isto točko

9. Problem: Mladi raziskovalci in profesorji se selijo v tujino zaradi boljših pogojev, vračanje v Slovenijo pa je zapleteno in finančno nezanimivo.

Rešitve:

• Olajšanje tujih akademskih nazivov
• Vzpostavitev sklada za premestitve za slovenske akademike, ki se želijo vrniti domov
• Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
• Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

---

Kadrovska problematika:

1. Problem: Kar četrtina vseh zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah je starih 60 ali več let. Povprečna starost zbornice se veča hkrati pa se vse manj mladih odloča za poklic poklic v vzgoji in izobraževanju zaradi slabih materialnih in delovnih pogojev. Če pa se že odločijo za to pot jih precej ne ostane dolgo zaposlenih na področju VIZ zaradi ne konkurenčnosti začetnih plač ter začetniških plač ter preobremenjenosti.

Kako bomo to rešili:

• Zagotovili bomo večje začetne plač tako za pedagoške in ne pedagoške delavce. Kvaliteta šolstva je odvisna od vseh delavcev ne samo od pedagoških.
• Uvedba kadrovskih štipendij za dijake in študente pedagoških programov.
• Mladi že tako težko pridejo do stanovanje, zato je še tako bolj potrebno da pedagoškim delavcem omogočim primerne bivanjske pogoje, da lahko opravljajo svoj poklic brez konstantnega strahu. Ustanovili bomo poseben stanovanjski sklad posebej namenjen pedagogom na začetku svoje karierne poti.
• Obdobje ob nastopu na delovno mesto ja najbolj stresno obdobje v vsaki karieri saj zahteva veliko učenja in priprave. Za pedagoške delavce v njihovem 1. šolskem letu bomo zmanjšali zahtevane obremenitve, da lahko zagotovimo več časa za pripravo.
• Mlade je potrebno že tekom šolanja potrebno finančno motivirati za opravljanje poklica z konkurenčnim plačilom za opravljanje prakse in pripravništva.
• Mladi potrebujejo jasno in predvidljivo karierno pot brez konstantnega podaljševanja pogodb za določen delovni čas. Zato bomo uvedli jasno določene in predvidljive čarovnice za pridobitev pogodbe za nedoločen čas.
• Dober pedagog ni le tisti, ki je zaključil primeren študij ampak tak, ki poseduje osebne kvalitete kot so srčnost, potrpežljivost, razumevanje ter sočutnost. Postopoma bomo uvedli sprejemne izpite na pedagoških študijskih programih z namenom zagotavljanja visoke kvalitete kadra.

2. Problem: Poklic pedagoškega delavca izgublja veljavo in spoštovanje, ki ga je včasih imel v družbi. Vrstijo primeri fizičnega in verbalnega nasilja nad pedagoškimi delavci. Delavcem je potrebno zagotoviti varno ter vzpodbujajoče okolje.

Rešitev:

• Za vzgojno izobraževalne ustanove ter pedagoške delavce bomo zagotovili sredstva za brezplačno pravno pomoč.
• Zaščita pedagoških delavcev pred verbalnim in psihičnim nasiljem. Napad na pedagoškega delavca bomo smatrali kot napad na uradno osebo.
• Vzpostavili bomo jasna pravila komunikacije s pedagoškimi delavci ter prepovedali izvajanja pritiska na njih glede ocen.
• Zagotovili bomo več sredstev za v tujino napotene učitelje ter za podporo pedagoškim delavcem v zamejstvu.

3. Problem: Pedagoški delavci so zaradi obstoječe kadrovske stiske vse volj obremenjeni ter jim zmanjkuje časa za pripravo ter kreativno razmišljanje.

Rešitev:

• Zmanjšali ter poenostavili bomo birokracijo, ki jo mora upravljati pedagoški delavec. Večino presežen birokracije bomo prenesli na ne pedagoški kader.
• Zmanjšali bomo normative za velikost skupin. Zmanjšali bomo pedagoške obveznosti iz 20 na 18 ur. Dokler se kadrovska stiska ne razreši bomo s tem ukrepom zagotovili dodatno povečanje plač za tiste pedagoške delavce, ki že imajo po trenutnem sistemu povečan obseg dela.
• Vzpostavili bomo sistem poštenega sistema nagrajevanja, ki nagradi dodaten trud in delo. Delo z zahtevnimi skupinami (tujci, romi, osnovne šole s prilagojenim programo, nižje poklicno izobraževanje …) bo dodatno nagrajeno.
• Razredništvo terja več kot let eno razredno uro na teden. Zato ga bomo ovrednotili z večjim količnikom.- - - -Poenostavili bomo sistem napredovanj, ki bo omogočal lažje prehajanje med izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi delovnimi mesti.
• Zagotovitev fleksibilnega urnika in dela od doma (ko pedagoški delavec nima pouka)
• Krepili bomo avtonomijo pedagoških delavcev.

4. Problem: Ravno pedagoški delavci se najbolj zavedajo pomena vse življenjskega izobraževanja. Trenutni sistem tega ne vzpodbuja dlje kot pa za napredovanje v višje nazive. Kot enkrat pedagoški delavec doseže najvišji naziv nima več motivacije, da se udeleži nadaljnjih izobraževanje. Potrebno je zagotoviti kvalitetna in relevantna izobraževanja.

Rešitev:

• Zagotovili bomo sredstva za brezplačne prekvalifikacije pedagoškega kadra.
• Prenovo sistema izobraževanja, ki spodbuja izobraževanje tekom celotne karierne poti. Vsa izobraževanje bodo za delavce brezplačna ter kvalitetna in za njih relevantna. Izobraževanja bodo potekale tekom delovnega čas.
• Zagotovili bomo superrevizijo za vse pedagoške delavce. Razne pedagoške inštitute bomo konsolidirali ter preko njih vzpostavili sistem svetovanja.

5. Problem: Strokovnjaki, ki so dolga leta nabirali ekstremno pomembne izkušnje in znanje v industriji težko preidejo v vzgojno izobraževalni sistem, zaradi ne konkurenčnosti in slabega vrednotenja njihovih izkušenj ter znanj.

Rešitev:

• V celoti brezplačno pedagoško-andragoško izobraževanje.
• Strokovnjakom bomo omogočili lažji prehod iz industrije v šolstvo, tako da jim bomo ob začetku dela zagotovili viši plačilni razred, oz. Dodatek za delo v industriji. Da bo lahko njihova plača konkurenčna nekomu, ki je isti čas delal v šolstvu.
• Zagotovili in spodbujali bomo hibridno zaposlitev, možnost, da je nekdo deloma zaposlen v VIZ in deloma v industriji.