Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Stanovanjsko kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve pa tiči pri poznih dvajsetih letih in to povprečje raste. | Stanovanjsko kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve pa tiči pri poznih dvajsetih letih in to povprečje raste. | ||
Pomanjkanje stanovanjske gradnje | Pomanjkanje stanovanjske gradnje, visoka rast cen nepremičnin in najemnin ter bistveno bolj strogi prostorski pogoji, so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva. | ||
Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi za demografsko sliko države. Človek, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvaril lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju lastne družine. | Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi za demografsko sliko države. Človek, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvaril lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju lastne družine. | ||
| Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
*Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. NUSZ bi potemtakem bil razveljavljen, saj bi ga nadomestili s sodobnejšim davkom. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek. | *Zavzemamo se za''' uvedbo nepremičninskega davka''' z izjemo prve nepremičnine. NUSZ bi potemtakem bil razveljavljen, saj bi ga nadomestili s sodobnejšim davkom. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek. | ||
*S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. | *Nepremičninski davek omogoča tud bolj racionalno uporabo prostora in razbremeni trg. Danes investitorji nimajo tveganja, ki bi jih spodbuja v grandjo, temveč lahko čakajo, da se cena nepremičnine dvigne z urbanizacijo, ki jo povzročijo k gradnji bolj nagnjeni investitorji. Tako danes prostor stoji v patu, kjer eni čakajo drugega, cene nepremičnin se z demografsko situacijo dražijo. | ||
*S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. Davek je dvostranski, prvič omogoči, da prazne nepremičnine pridejo na trg, drugič pa z zbranim denarjem financiramo trg gradnje neprofitnih stanovanj in stanovanj z omejenim profitom, tako tudi razbremenimo državno blagajno pri financiranju stanovanj iz proračuna direktno. | |||
*Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje. | *Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje. | ||
| Vrstica 42: | Vrstica 44: | ||
*Ustanovitev zadružniške banke za stanovanjske kredite za zadružniška stanovanja po modelu iz Španije (La Borda). Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov iz strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu. | *Ustanovitev zadružniške banke za stanovanjske kredite za zadružniška stanovanja po modelu iz Španije (La Borda). Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov iz strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu. | ||
*Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad oz uvedbo lažjega odkupa lokalim družbam za grandnjo stanovanj z omejenim profitom. | |||
*V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije. | *V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije. | ||