Program 2026/1.9 Šolstvo: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 132: | Vrstica 132: | ||
*Financiranje čitalniških mest v učnih središčih. | *Financiranje čitalniških mest v učnih središčih. | ||
*Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah. | *Brezplačna zaščitna oprema za študente, ki jo potrebujejo pri laboratorijskih in praktičnih vajah. | ||
*Študentska prehrana mora slediti realnosti življenja, kjer si mnogi ne morejo vsak dan privoščiti obroka v restavraciji ali pa živijo v krajih z omejeno ponudbo. Zato zagovarjamo posodobitev sistema bonov, ki omogoča bolj fleksibilno uporabo, tudi za osnovne prehranske nakupe, kjer je to smiselno in nadzorovano. Cilj je, da boni res zmanjšujejo stroške študija in ne ustvarjajo dodatnih logističnih ovir. | |||
'''2. Problem: Študenti se v raziskovalno delo vključujejo prepozno, kar zmanjšuje kakovost njihovega znanja in konkurenčnost na trgu dela.''' | '''2. Problem: Študenti se v raziskovalno delo vključujejo prepozno, kar zmanjšuje kakovost njihovega znanja in konkurenčnost na trgu dela.''' | ||
| Vrstica 148: | Vrstica 149: | ||
'''Rešitev:''' | '''Rešitev:''' | ||
* Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. | * Zagotovili bomo, da bo izredni študij prilagojen tistim, ki se izobražujejo ob delu. Vsa predavanja v popoldanskem času ter večja fleksibilnost glede prisotnosti. Izredni študij tudi ne sme biti kazen za ljudi, ki morajo ob študiju delati, skrbijo za družino ali se prekvalificirajo v kasnejšem obdobju življenja. Zavzemamo se za znižanje stroškov izrednega študija in bolj pravičen sistem, ki omogoča enakovreden dostop do izobraževanja tudi izven “idealne” študentske poti. Znanje mora biti dostopno, ker koristi celotni družbi, ne le tistim, ki si ga lahko privoščijo. | ||
'''5. Problem: Visokošolsko financiranje temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuja nenadzorovano vpisovanje in zmanjšanje kakovosti.''' | '''5. Problem: Visokošolsko financiranje temelji skoraj izključno na številu vpisanih študentov, kar spodbuja nenadzorovano vpisovanje in zmanjšanje kakovosti.''' | ||
| Vrstica 191: | Vrstica 192: | ||
Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja. | Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja. | ||
Študentske organizacije morajo biti servis študentov, ne pa zaprti sistemi, kjer se moč in sredstva koncentrirajo v ozkem krogu ljudi. Zavzemamo se za reformo ŠOU, ki bo povečala demokratičnost, preglednost in usmerjenost v dejanske potrebe študentov, kot so stanovanja, prehrana, duševno zdravje in dostop do izobraževanja. Študentski denar mora imeti študentski učinek, ne pa političnega ali kariernega. | |||
Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka. | Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka. | ||
Študentske volitve morajo postati poštene, pregledne in legitimne, ne pa formalnost z nizko udeležbo in nejasnimi pravili. Podpiramo uvedbo neodvisnega nadzora nad volitvami ter jasnih minimalnih standardov, vključno s kvorumom, ki zagotovi, da izvoljeni predstavniki res odražajo voljo študentske skupnosti. Demokracija brez legitimnosti je samo fasada, zato morajo študentske volitve dobiti resen okvir. | |||
Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno. | Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno. | ||
Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost. | Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost. | ||
Študentske organizacije upravljajo javna sredstva, zato morajo delovati po najvišjih standardih integritete in odgovornosti. Omejiti je treba napihovanje zaposlovanja, previsoke plače ter prikrite bonitete funkcionarjev, saj to neposredno zmanjšuje sredstva za študentske programe. Študentje morajo imeti jasen pregled nad porabo denarja in realno možnost, da nepravilnosti ustavijo. | |||
Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo. | Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo. | ||