Program 2026/2.3 Infrastruktura

ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET

Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.

---

Ključni cilji:

• Posodobitev železniške infrastrukture

• Integracija železniškega in avtobusnega prometa

• Razvoj infrastrukture za električna vozila

• Spodbujanje kolesarjenja

---

Ukrepi:

• Nadgradnja železnic na izmenični tok

Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.

• Gradnja Tivolskega loka

Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.

• Elektrifikacija vseh prog

Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.

• Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog

Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.

• Integracija železniškega in avtobusnega prometa

Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.

• Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic

Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.

• Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih

Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.

• Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja

Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.

• Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu

Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.

• Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij

Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.

---

KOLESARSKA INFRASTRUKTURA

Slovenija se uveljavlja kot kolesarska velesila, zato morata tem trendom slediti tudi infrastruktura in zakonodaja. Predlagamo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva ter prijaznejši odnos države do kolesarjev.

Uvesti je treba zakon, ki bo spodbujal povezovanje obstoječih tras med različnimi občinami.

Kazni za kolesarje so izjemno rigorozne. Kolesar, ki se poškoduje med vožnjo praviloma prejme globo. Strogi so tudi postopki testiranja vožnje pod vplivom alkohola, kjer so kazni za kolesarje skoraj izenačene z motoriziranimi vozniki (do 1200 EUR kazni), čeprav je tveganje pri avtomobilih bistveno večje.

Gorsko kolesarstvo je pri nas bistveno bolj omejeno kot v primerljivih državah, kjer je vožnja v naravnem okolju praviloma dovoljena.

Velik potencial imamo tudi pri ustvarjanju kolesarjem prijazne železniške infrastrukture. Povezava kolesarjenja in železnic dokazano povečuje uporabo obeh načinov transporta.

---

Predlagani ukrepi

• Poleg dodatnih financ bomo zagotovili tudi zakonsko podlago za gradnjo kolesarskih cest med občinami, namenjenih tako vsakodnevnim prevozom kot rekreaciji.

• V naseljih bomo te medobčinske ceste povezali z mrežo sodobnih kolesarskih stez po najboljših tujih standardih.

• Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo občinskih cest bo postala vključitev kolesarske steze v prenovo.

• Subvencije bomo razširili tudi na klasična kolesa ter omogočili državna poroštva in brezobrestne kredite.

• Na področju gorskega kolesarstva bomo upravam narodnih parkov dali pristojnost za samostojno urejanje vožnje v parkih.

• Gorsko kolesarjenje bomo omogočili tudi izven utrjenih poti, pri čemer bodo z upravljalci določena območja, kjer bo zaradi varstva narave vožnja prepovedana.

• Ustanovili bomo odškodninski sklad za lastnike in upravljavce zemljišč ter zagotovili nadomestila za uporabo ali morebitno škodo s strani gorskih kolesarjev.

---

---

---

---

Energetska infrastruktura

Energetska infrastruktura

Poraba električne energije narašča, tehnološki razvoj stremi k elektrifikaciji procesov, obnovljivi viri pa ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Zato potrebujemo energetsko politiko, ki zagotavlja stabilno oskrbo, nizkoogljično proizvodnjo in predvidljive cene, hkrati pa zmanjšuje ranljivost države na zunanje šoke in tržne manipulacije.

---

Ključni cilji:

Znižanje cen električne energije

Stabilna proizvodnja velikih količin nizkoogljične energije

Krepitev energetske neodvisnosti

---

Ukrepi:

• Spodbude za lokalno proizvodnjo toplote in elektrike (kogeneracija in manjši daljinski sistemi).

Lokalni energetski sistemi so pogosto najbolj učinkovit način za zmanjšanje izgub in boljšo izrabo virov, posebej v mestih in industrijskih conah. Kogeneracija omogoča, da iz istega vira hkrati pridobimo toploto in elektriko, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške za uporabnike. Takšni sistemi tudi povečujejo odpornost, ker niso odvisni od enega samega velikega vira ali ozkega grla.

• Podpora sončnim elektrarnam na degradiranih območjih.

Sončne elektrarne moramo postavljati pametno: tam, kjer ne povzročajo konflikta s kmetijsko zemljo, naravo in krajino. Degradirana območja, industrijske površine in neizkoriščeni prostori so idealna priložnost, da proizvodnjo povečamo brez dodatnega pritiska na prostor. To je pot do hitrejše gradnje obnovljivih virov z manj družbenega odpora in večjo učinkovitostjo.

• Proaktivna pomoč ljudem za energetsko prenovo objektov za spopadanje z energetsko revščino.

Energetska revščina ni samo vprašanje računov, ampak vprašanje zdravja, dostojanstva in kakovosti življenja. Ljudje pogosto ne prenovijo domov ne zato, ker ne bi hoteli, ampak ker je sistem subvencij zapleten, začetni stroški previsoki, informacije pa nepregledne. Pomoč mora biti proaktivna in usmerjena v to, da prenove res pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.

• Gradnja novih jedrskih elektrarn, ki bodo zagotavljale stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije.

Če želimo stabilno oskrbo z nizkoogljično elektriko tudi v obdobjih, ko sonca in vetra ni dovolj, potrebujemo zanesljiv temelj proizvodnje. Jedrska energija lahko zagotovi velike količine energije z nizkimi emisijami in prispeva k dolgoročni cenovni stabilnosti ter energetski neodvisnosti države. Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej.

---