Program 2026/2.5 Informacijska družba

Preoblikovali bomo Ministrstvo za digitalno preobrazbo v novo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki bo imelo glavno razvojno vlogo pri prehodu v informacijsko družbo. Novo ministrstvo bo v polni meri prevzelo naloge direktorata za informatiko in direktorata za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo.

Naloga ministrstva bo profesionalizacija in debirokratizacija državne informatike.

---

Predlagani ukrepi:

• Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.

Razpršenost posameznih razvojnih politik glede digitalizacije različnih sektorjev družbe se je pokazala kot neučinkovita in neuspešna. Ministrstvo, ki bo imelo močno vlogo v vladi, bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh področjih: od šolstva, gospodarstva, sociale, do učinkovitega javnega sektorja.

• Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju

Centralizirali bomo strokovne službe s področja informatike in komunikacij organov nacionalne varnosti, razen strokovnih služb Slovenske vojske. Dosedanja razdrobljenost služb in strokovnjakov močno zmanjšuje njihovo učinkovitost. S centralizacijo bomo zmanjšali vpliv politike in birokracije ter okrepili vpliv stroke.

• Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.

S tem bomo uveljavili najboljše prakse iz IT-panoge. Tako narejeni projekti ne bodo le cenovno in časovno ustrezni, kvalitetni in varni, ampak bodo tudi uporabnikom na kar se da učinkovit način omogočili doseganje zastavljenih ciljev.

• Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju (fran.si nima offline verzije, ker je koda privatna, mi je potrdil Kozma Ahačič)

Javni sektor mora uporabljati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo načelo “open-source by default”, kjer je koda javno financiranih digitalnih rešitev praviloma odprta, razen kjer obstajajo utemeljeni varnostni razlogi. S tem omogočimo konkurenco, nižje stroške, večjo varnost in preprečimo, da ključne javne storitve (tudi kulturne in jezikovne) postanejo talci zasebnih licenc.

• Algoritemska pravičnost (možnost vpogleda, direktnega vplivanja, Facebook je recimo tistim, ki so zbrisal svoj selfie potem predlagal oglase za lepotne izdelke in storitve…)

Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi vplivajo na njihovo življenje – od oglasov in priporočil do rangiranja vsebin, dostopa do storitev ali zaposlitvenih odločitev. Uvedli bomo standarde vpogleda, razlage in možnosti ugovora, kjer mora uporabnik dobiti razumljivo pojasnilo, zakaj mu je bil algoritem namenil določeno obravnavo. Algoritmi ne smejo postati nevidna oblika diskriminacije ali manipulacije, ki jo uporabnik opazi šele, ko je škoda že narejena.

• Obvezna interoperabilnost (Nekdo na discordu bi mogel biti zmožen poslati sporočilo nekomu na messengerju, vsaj v nekem osnovnem formatu - matrix to že podpira, ali pa nekdo, ki ima garmina bi lahko tekmoval v številu korakov z nekom, ki ima whoopa recimo)

Digitalni monopol se ne razbije s prepovedmi, ampak s pravili, ki omogočijo konkurenco in svobodo izbire. Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev, tako da lahko uporabnik komunicira ali prenaša podatke med različnimi sistemi (npr. sporočila v osnovnem formatu, prenos kontaktov in vsebin). Interoperabilnost pomeni, da ljudje izberejo najboljšo storitev, ne pa tiste, kjer “so že vsi”.

• Urejanje trga telekomunikacijskih ponudnikov ( trenutno obstaja prisila menjave na 2 leti, če hočeš pošteno ceno)

Trenutni trg pogosto deluje tako, da so “poštene cene” vezane na stalno menjavo paketov in pogodbenih vezav, kar je za ljudi utrujajoče in nepregledno. Uveljavili bomo pravila, ki preprečujejo kaznovanje lojalnih uporabnikov in zahtevajo, da so najboljše ponudbe dostopne tudi brez stalnega “trikanja” s pogodbami. Telekomunikacije so osnovna infrastruktura sodobnega življenja in ne smejo biti oblikovane kot past, kjer uporabnik vedno izgublja.

• ePodpisovanje podpore strankam

Podpora kandidaturam, referendumom in političnim pobudam mora biti za državljane enostavna, varna in dostopna. Uvedli bomo sistem e-podpisovanja, ki omogoča preverljivo podporo brez papirja, brez vrste na upravni enoti in brez administrativnih ovir. To krepi demokracijo, zmanjšuje stroške in preprečuje, da politična participacija ostane privilegij ljudi z več prostega časa.

• Javna spletna infrastruktura:

• Portal direktne prodaje kmetijskih izdelkov [MKGP][Kmet]

Vzpostavili bomo javni portal, ki kmetom omogoča neposredno prodajo potrošnikom brez oderuških posrednikov in brez platformskih provizij. Potrošnik dobi bolj svežo in kakovostno hrano, kmet pa pravičnejši izkupiček in stabilnejši dohodek. To je konkretna podpora lokalni prehranski varnosti in slovenski podeželski ekonomiji.

• Javna verzija Patreona, gofundme (zavetišča, dobrodelne org.) [živali], bandcampa [MZK][Kultura] z ničelnimi provizijami

Ustvarjalci, dobrodelne organizacije in zavetišča ne smejo biti odvisni od tujih platform, ki jemljejo provizije in lahko čez noč spremenijo pravila. Vzpostavili bomo javno digitalno infrastrukturo za donacije, naročniško podporo in prodajo kulturnih vsebin z ničelnimi ali minimalnimi stroški transakcij. To pomeni več denarja za ustvarjanje in pomoč – in manj za posrednike.

• Portal sledljivosti izdelkov [mkgp][kmet]

Sledljivost mora postati standard, ki potrošniku omogoča informirano odločitev: od kod izdelek prihaja, kako je nastal in kakšna je pot od proizvajalca do police. Vzpostavili bomo javni sistem sledljivosti, ki je odprt, preverljiv in primeren tudi za manjše proizvajalce. S tem krepimo zaupanje v domačo proizvodnjo in zmanjšujemo prostor za goljufije.

• Spodbujanje odprtih formatov (anti- adobe formati, pdf in eknjiga [MZK][Kultura])

Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte standarde, ki jih lahko bere vsak – ne le uporabniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so PDF/A, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. Cilj je, da vsebine ostanejo dostopne tudi čez 20 let, brez odvisnosti od enega podjetja.

• Posodabljanje obrazcev (primer FURS z word dokumenti) [MF]

Javna uprava mora končno preiti iz “priponk” v digitalno izkušnjo, kjer se podatki izpolnijo enkrat, avtomatsko preverijo in oddajo brez ročnega tiskanja ali skeniranja. Posodobili bomo obrazce v sodobne e-storitve z avtomatskimi kontrolami, predizpolnjevanjem in jasnimi navodili. Digitalna država ni PDF na internetu, ampak storitev, ki prihrani čas ljudem in javnim uslužbencem.

• Portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrival učni načrt OŠ in SŠ in bil javno dostopen [MVI]

Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki pokriva učne načrte osnovne in srednje šole ter je prosto dostopna vsem. Vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in pripravljene tudi za samostojno učenje ali podporo učiteljem. Znanje mora biti javna dobrina, ne pa odvisno od plačljivih komercialnih platform ali dragih gradiv.

• Portal z urnikom in načrtovanjem javnega prevoza (omogoča lažje načrtovanje, najmanj kar je treba je prisilt gmaps da nam da podatke)

Javni prevoz ne bo nikoli množično uporabljen, če je načrtovanje poti stresno, nepregledno in razdrobljeno po več aplikacijah. Vzpostavili bomo enoten nacionalni portal in API za načrtovanje poti, ki vključuje realne čase, zamude, prestope in kombinacije različnih prevozov. Podatki javnega prevoza morajo biti odprti in integrirani, ker je to osnovni pogoj za moderne mobilnostne storitve.

• Posodobitev IJPP [MZI]

IJPP mora postati sodoben sistem, kjer uporabnik vozovnico kupi v nekaj klikih in jo uporablja brez nepotrebnih številk, ročnega vpisovanja ali fizične kartice kot edine možnosti. Posodobili bomo nakup in uporabo vozovnic tako, da bo delovalo digitalno, varno in logično — tudi za turiste, dijake in občasne uporabnike. Javna storitev mora biti enostavna, ne pa oblikovana kot administrativna ovira.

• Zdravstvo na daljavo [MZZ]

Telemedicina mora postati standardna možnost, kjer je to strokovno varno — za posvete, ponovne preglede, spremljanje kroničnih bolezni in triažo. S tem razbremenimo ambulante, zmanjšamo čakalne vrste in prihranimo čas pacientom, posebej iz oddaljenih krajev. Digitalizacija zdravstva mora pomeniti boljši dostop in boljše rezultate, ne pa dodatno birokracijo.