Program 2026/1.9 Šolstvo: Razlika med redakcijama

V grobem se naši predlogi dotikajo petih področji: vrtci in osnovna šola, srednja šola, tercirarne izobraževalne ustanove ter kadrovska politika v šoli.

Šolsko okolje v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, ki vplviajo na dobroit, učni uspeh in vključenost učencev. Uporaba mobilnih telefonov v šolah vse pogosteje povzroča motnje pri koncentraciji, povečuje anksioznost ter zmanjšuje kakovost socialnih stikov. Povezana je zudi z medvrstniškim nasiljem, ki kot tako ostaja resen in trdovraten problem. Šolam pogosto primanjkuje ustreznega kadra, strkovnih orodj ter predvsem časa za celostno in dolgoročno obravnavno otrok in mladostnikov.   

* Zagotovili bomo, da se poltika distancira od pedagoške stroke. Naloga politike je, da zagotovi materialna in nematerialna sredstva za uspeh šolstva ter da postavi cilje. Naloga pedagoške stroke pa je, da te cilje sooblikuje in najde način kako jih bo dosegla

Mladi starši se vse bolj soočajo z vse večjimi finačnimi zalogajo, ki jih predstavlja javni izboraževalni sistem. Vrtci so plačlivi in zahtevajo neko stopnjo participacije staršev. V osnovnih šolah pa se pojavlja vse vseč skritih stroškov. V to spada vse od obšolskih dejavnosti, krožkov do draghi inšturkicj, ki nastanejo zaradi neenakih standrdov izobraževanja.

* Vzpostavitev metrike funkcionalne pismenosti v primernem razredu OŠ. Pismenost se preverja z nacionalnim testom. Slab rezultat na testu naj ne bo za otroke kaznovalen ampak indikator, da posameznik potrebuje dodatno strokovno pomoč.  

Pirati prepoznavamo, da se trenunti srednješolski sistem sooča z večimi izivi, ki imajo velik vpliv na diajke in njihovo nadaljno izobraževalno pot poklicno pot. Pomemben iziv predstavlja matura, ki ima nesorazmerno velik vpliv pri prehodu v terciarni izobraževalni sistem. Rezultati na maturi pogosto niso zanesljiv podatek za napovedovanje uspešnosti pri študiju.  

* Krepitev vloge dijaških parlamentov in formalno vključevanje dijakov v procese

Pirati prepoznavamo, da je se slovenski visoko in višješolski sistem sooča s težavami, ki vse bolj vplivajo na dostopnost ter kakovost študija. Študentje so finančno vse bolj obremenjeni, sistem štipendij je nepregleden in nezadosten za izboljšanje njihovega materialenga položaja. Pogosto se morajo študentje zatečejo k študentskemu delu, da se lahko preživijo med študijem kar pa znatno vpliva na kvaliteto študija in čas v katerem izpolnijo vse obveznosti. Z naraščajoči življenskimi stroški in skritimi stroški študija se vse bolj poglabljajo socialne razlike, kar predstavlja enakih možnosti za vse.

* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno

Strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij.

* Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.

Prepoznavamo, da se vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji sooča z resno kadrovsko in sistemsk krizo, ki na dolgi rok ogroža njegovo kakovost. Starostna struktura zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah se vedno večja. Prilbižno četrtina vseh zaposlenih je starejših od 60 let. Hkrati se vse manj maldih odloča za poklic v vzgoji in izobraževanju. Razlogi za to tičijo v slabem plačilu ter slabih delovnih razmerah. Začetniška plača je nekonkurenčna, hkrati pa pomanjkanje kadra pomeni visoke delovne obremenitve. Tudi tisti, ki so se za ta poklic odločili pogosto ne ostanejo v sistemu.