Pojdi na vsebino

Program 2026/1.9 Šolstvo: Razlika med redakcijama

Leonid (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Leonid (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 173: Vrstica 173:
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Olajšanje in spodbujanje prihoda tujih strokovnjakov, skozi hitrejše vizumske poti ter davčne olajšave
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno
* Omogočili bomo lažje kroženje možganov med Slovenijo in tujno
----
====ŠOU - ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE====
'''Strožji nadzor nad porabo sredstev študentskih organizacij'''
Študentske organizacije ne opravljajo dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.
Študentske organizacije se financirajo večinoma iz koncesijskih dajatev študentskega dela, preostanek pa iz prihodkov iz študentske prehrane, najemnin in trženja. Del njihovega poslovanja je dodatno okvirjen z določbami ZUJF-a, ki ureja porabo javnih sredstev in omejuje določene izdatke v širšem javnofinančnem sistemu. V to brezno netransparentnosti in nepotizma, ki na mikro ravni potencira vse negativne lastnosti slovenskega političnega prostora, se letno steče več kot 14 milijonov evrov javnega denarja.
Predstavniki študentskih organizacij so izvoljeni nedemokratično, saj strukture, ki obvladujejo študentske organizacije prek zabav in drugih oblik predvolilnega podkupovanja, skrbijo, da njihovih kandidatov na študentskih volitvah nihče ne more izzvati. Kakršno koli organiziranje opozicije se sreča s podlimi taktikami na volitvah s strani študentskih organizacij. Posledično je volilna udeležba na vsakih volitvah zelo nizka.
Ker v študentskih organizacijah ni vzpostavljene demokracije imajo njihovi predstavniki občutek kot da ne odgovarjajo nikomur. Posledično z javnim denarjem upravljajo netransparentno in neracionalno.
Podkupnine, jadrnice, ne snemanje sej, gradnja in drago financiranje obratovanja za študente povsem neuporabnega Študentskega kampusa, poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov(Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ulici v Ljubljani …), nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice, ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost.
Državna politika, ki je študentsko organiziranje uzakonila v Zakonu o skupnosti študentov, je razvrat in evidentno korupcijo v študentskih organizacijah tolerirala predolgo.
'''Kako bomo to uredili?'''
    * Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo.
    * Zakon bomo spremenili tako, da bodo študentske organizacije izvajale le zakonsko določene dejavnosti v interesu študentov.
    * Prejemniki koncesijskih sredstev bodo morali porabo utemeljiti z jasnimi rezultati in načrti po strogih merilih.


----
----