Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza: Razlika med redakcijama

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

VizualnoVikibesedilo

@@ Vrstica 23: / Vrstica 23: @@
 *S pobranim davkom je treba financirati '''množično gradnjo javnih najemnih stanovanj''', kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin. Davek je dvostranski, prvič omogoči, da prazne nepremičnine pridejo na trg, drugič pa z zbranim denarjem financiramo trg gradnje neprofitnih stanovanj in stanovanj z omejenim profitom, tako tudi razbremenimo državno blagajno pri financiranju stanovanj iz proračuna direktno.
-*Bistvo pogona gradnje neprofitnih stanovanj je grajenje fonda, s katerega se lahko financira gradnja novih stanovanj. Jazbinškov zakon je ravno uničil vir financiranja, ki bi lahko omogočal nadaljno gradnjo. Namen neprofitnih najemnin mora ostati reinvesticija v nova stanovanja.
+*Bistvo pogona gradnje neprofitnih stanovanj je grajenje fonda, s katerega se lahko financira gradnja novih stanovanj. Jazbinškov zakon je ravno uničil vir financiranja, ki bi lahko omogočal nadaljnjo gradnjo. Namen neprofitnih najemnin mora ostati reinvesticija v nova stanovanja.
 *Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj '''20 % deleža dostopnih stanovanj''', tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.
-*Uvedbo dvotirnega sistema, ki omogoča fizičnim osebam tudi odkup neprofitnih stanovanj. Dunajski sistem je osnovan na kroženju kapitala, zato se lahko v sistem vključujejo tudi fizične osebe, ki imajo dokazano višje prihodke in lahko odplačajo ceno stanovanja v dolglednem roku. Sistem odplačevanja stanovanja omogoča državljanom brez prve nepremičnine in višjimi prihodki hitrejšo pot do lastništva ter hiterjšo dokapitalizacijo sklada za gradnjo novih stanovanj z omejenim profitom. Navsezadnje to tudi omogoča kritičnim kadrom z višjimi dohodki —naprimer zdravniki, da ostanejo in soustvarjajo državo.
+*Uvedbo dvotirnega sistema, ki omogoča fizičnim osebam tudi odkup neprofitnih stanovanj. Dunajski sistem je osnovan na kroženju kapitala, zato se lahko v sistem vključujejo tudi fizične osebe, ki imajo dokazano višje prihodke in lahko odplačajo ceno stanovanja v doglednem roku. Sistem odplačevanja stanovanja omogoča državljanom brez prve nepremičnine in višjimi prihodki hitrejšo pot do lastništva ter hitrejšo dokapitalizacijo sklada za gradnjo novih stanovanj z omejenim profitom. Navsezadnje to tudi omogoča kritičnim kadrom z višjimi dohodki — na primer zdravniki, da ostanejo in soustvarjajo državo.
-*Uvedba dednih najemniških pogodb tako za kadrovska kot tudi neprofitna stanovanja za državljane, katerim to predstavlja edino stanovanje. Socialna varnost je zelo pomembna, tako v širšem državnem sistemu, kot tudi na lokalni ravani. Dedne pogodbe neprofitnih in kadrovskih stanovanj omogoča razbremenitev tistih, katerih namen je ustvariti družino. Dunajski model tako tudi omogoča grajenje skupnosti v soseskah, zato da te tudi skupaj odraščajo in gradijo temelje za močne medvrstniškne odnose.
+*Uvedba dednih najemniških pogodb tako za kadrovska kot tudi neprofitna stanovanja za državljane, katerim to predstavlja edino stanovanje. Socialna varnost je zelo pomembna, tako v širšem državnem sistemu, kot tudi na lokalni ravni. Dedne pogodbe neprofitnih in kadrovskih stanovanj omogoča razbremenitev tistih, katerih namen je ustvariti družino. Dunajski model tako tudi omogoča grajenje skupnosti v soseskah, zato da te tudi skupaj odraščajo in gradijo temelje za močne medvrstniške odnose.
-*Uzpostavitev nadzora nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom. Današji sistem omogoča tajitev davkov tistim, ki nepremičnine oddajajo v najem, saj so pogodbe velikokrat spisane na črno. Z nepremičninskim davkom bi tako lahko beležili vsako drugo nepremičnino, ki bi po vsej verjetnosti odšla v najem. Poleg tega bi uvedli pogoj za obratovanje platform, ki omogočajo trženje nepremičnin, da predajo evidence v enotni državni sistem. Ukrep bi razbremenil tako omejeno inšpekcijsko službo v prid bolj učinkovitem ukrepanju.
+*Vzpostavitev nadzora nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom. Današnji sistem omogoča tajitev davkov tistim, ki nepremičnine oddajajo v najem, saj so pogodbe velikokrat spisane na črno. Z nepremičninskim davkom bi tako lahko beležili vsako drugo nepremičnino, ki bi po vsej verjetnosti odšla v najem. Poleg tega bi uvedli pogoj za obratovanje platform, ki omogočajo trženje nepremičnin, da predajo evidence v enotni državni sistem. Ukrep bi razbremenil tako omejeno inšpekcijsko službo v prid bolj učinkovitem ukrepanju.
 *Učinkovitejši nadzor najemniških pogodb. Najemniške pogodbe so pogodbe tretjih oseb, zato niso nadzorovane s strani države, temveč se spore rešuje na sodiščih. Uvedba evidence najemniških pogodb bi tudi tako omogočila hitrejše ukrepanje v primeru tajitve davkov, zaščitilo bi tako najemodajalce kot najemojemalce, ter razbremenila sodišča tovrstnih tožb.
-*Učinkovitejši nadzor kupoprodajnih pogodb sosednjih stanovanjskih enot. Investitorji tajijo davke tako, da kopujejo pare manjših stanovanj, ki so predmet tako tudi manjše obdavčitve, vendar konstrukcijsko ohlapo ločene. Med njimi podrejo stene in združijo ter preuredijo stanovanje v bolj prostorno, katero bi se po zakonodaji štelo v luksuzno obdavčitev.
+*Učinkovitejši nadzor kupoprodajnih pogodb sosednjih stanovanjskih enot. Investitorji tajijo davke tako, da kupujejo pare manjših stanovanj, ki so predmet tako tudi manjše obdavčitve, vendar konstrukcijsko ohlapno ločene. Med njimi podrejo stene in združijo ter preuredijo stanovanje v bolj prostorno, katero bi se po zakonodaji štelo v luksuzno obdavčitev.
-*Prostorska zakonodaja (ZureP) ne omogoča občinam hitrejših sprememb prostorskih aktov, zato občina, kot tudi zasebni investiroji čakajo po deset let, da državni organi presodijo vpliv. Za manjše parcele ter prostorsko najmanj tvegana območja bi morali občini omogočiti sprotno in hitrejše kartiranje območij v prostorskih aktih. Še zlasti, ko je trg nepremečnin zelo omejen.
+*Prostorska zakonodaja (ZureP) ne omogoča občinam hitrejših sprememb prostorskih aktov, zato občina, kot tudi zasebni investitorji čakajo po deset let, da državni organi presodijo vpliv. Za manjše parcele ter prostorsko najmanj tvegana območja bi morali občini omogočiti sprotno in hitrejše kartiranje območij v prostorskih aktih. Še zlasti, ko je trg nepremičnin zelo omejen.
 *Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za '''spreminjanje namembnosti zemljišč''' v zazidljiva, po pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.
@@ Vrstica 49: / Vrstica 49: @@
 *Ustanovitev zadružniške banke za stanovanjske kredite za zadružniška stanovanja po modelu iz Španije (La Borda). Stanovanjske zadruge danes ne uspevajo, ker je težko zagotoviti sredstva za izgradnjo. Ljudje nimajo zagotovila ali si v procesu ustanovitve zadruge lahko premislijo. To za graditelje predstavlja določena finančna tveganja, ki zatirajo gradnjo. Zadrugam je potrebno omogočiti sistemsko zaledje, da ne propadejo v primeru opuščanja projektov iz strani strank, zato je pomembno, da imajo sistem s katerim si lahko zagotovijo gradnjo na širšem nivoju in ne samo po posameznem projektu.
-*Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad oz uvedbo lažjega odkupa lokalim družbam za grandnjo stanovanj z omejenim profitom.
+*Prenos nepremičnin iz konta DUTB na stanovanjski sklad oz. uvedbo lažjega odkupa lokalnim družbam za gradnjo stanovanj z omejenim profitom.
 *V univerzitetnih mestih bomo '''pospešili gradnjo novih študentskih domov'''. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije.