Program 2026/2.6 Kultura in mediji: Razlika med redakcijama
Oznake: ročna vrnitev mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Priča smo tudi poplavi kvazi medijev. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode. | Priča smo tudi poplavi kvazi medijev. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode. | ||
==Ukrepi na področju kulture:== | |||
===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.=== | |||
*dosledna uveUavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. | *dosledna uveUavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. | ||
| Vrstica 23: | Vrstica 21: | ||
---- | ---- | ||
===2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)=== | |||
*proti proračunskim rezom v kulturo. | *proti proračunskim rezom v kulturo. | ||
| Vrstica 47: | Vrstica 45: | ||
---- | ---- | ||
===3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki=== | |||
*vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo, | *vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo, | ||
| Vrstica 58: | Vrstica 56: | ||
---- | ---- | ||
===4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih=== | |||
* nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerUivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vkijučitev delovne dobe), | * nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerUivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vkijučitev delovne dobe), | ||
| Vrstica 72: | Vrstica 70: | ||
---- | ---- | ||
===5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture=== | |||
* krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavijanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah. | * krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavijanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah. | ||
| Vrstica 82: | Vrstica 80: | ||
---- | ---- | ||
===6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi=== | |||
* vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo), | * vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo), | ||
| Vrstica 93: | Vrstica 91: | ||
---- | ---- | ||
===7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo=== | |||
* uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vkUučno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daUših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij, | * uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vkUučno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daUših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij, | ||
| Vrstica 107: | Vrstica 105: | ||
---- | ---- | ||
==Prenova medijske zakonodaje:== | |||
===1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij=== | |||
*Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim. | *Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim. | ||
| Vrstica 125: | Vrstica 123: | ||
*Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba. | *Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba. | ||
===2. STA kot javni in ne vladni servis=== | |||
*Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev. | *Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev. | ||
| Vrstica 133: | Vrstica 131: | ||
*Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna. | *Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna. | ||
===3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja=== | |||
*Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent. | *Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent. | ||
| Vrstica 141: | Vrstica 139: | ||
*Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radije posebnega pomena. | *Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radije posebnega pomena. | ||
===4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili=== | |||
*Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani. | *Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani. | ||
| Vrstica 153: | Vrstica 151: | ||
*Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih. | *Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih. | ||
===5. Omejitev zaklepanja člankov=== | |||
*Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti. | *Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti. | ||
===6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava=== | |||
*Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno iskljiva. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo. | *Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno iskljiva. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo. | ||
===7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]=== | |||
*Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo. | *Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo. | ||
===8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]=== | |||
*Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji. | *Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji. | ||
===9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo=== | |||
*Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva. | *Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva. | ||