Program 2026/1.14 Kmetijstvo: Razlika med redakcijama

Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.

Preden lahko govorimo o kakršni kolih spremembah in grajenju, potrebujemo temelje na katerih bomo lahko to izvajali. Potrebno je koordinirano sodelovanje z državo in lokalnimi institucijami s katerimi bomo reševali sistemske in infrastrukturne probleme. Zagotoviti moramo tudi transparenten pregled nad prehransko verigo.

* Pri državnih naložbah bomo izhajali iz dejanskih potreb regij in zagotovili usklajeno sodelovanje ministrstev, občin in lokalnih institucij.

* Vzpostavili bomo sistemske povezave med mestom in podeželjem ter državno podporo pri iskanju cenovno ugodnih vhodnih stroškov, kot so krma in gnojila.

Ustanovili bomo Observatorij za prehransko verigo, specializiranega regulatorja v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova naloga bo

* celovito spremljanje, zbiranje in analiza podatkov v celotni prehranski verigi, od kmetije do trgovine. S tem bomo nudili transparenten vpogled v stroške in ceno končnega produkta

Eden izmed večjih problemov slovenskega kmetijstva je drobljenje kmetijskih parcel. Zaradi tega se povečujejo stroški obdelave. Potreben je pravilni pristop pri spodbujanju komasacij in zagotoviti kader, ki lahko opravlja komasacije.

* Davčne spodbude za združevanj

* Digitalizacija kmetijstva in močan poudarek na izboljšanju trenutnih digitalnih rešitev

Vloga države mora biti podporna. Zagotoviti mora infrastrukturo, zakonodajo, financiranje in tržne pogoje, hkrati pa vzpostaviti varovalke, ki preprečujejo privatizacijo ali kapitalske prevzeme nove verige. Le tako lahko zgradimo trajen, pravičen in odporen prehranski sistem, ki temelji na lokalni suverenosti.

Prehransko-logistična vozlišča bodo delovala kot osrednje točke zbiranja, skladiščenja, predelave in distribucije lokalne hrane, s čimer bistveno skrajšajo prehransko verigo, znižujejo stroške in povečujejo delež dodane vrednosti za kmete. Vzpostavitev vozlišč bo odvisno od potrebe vsake regije.

Država mora zato zagotoviti učinkovite mehanizme zaščite, preglednosti in sankcioniranja, ki kmetu omogočajo pošten odnos, stabilen dohodek in varnost pred izsiljevanjem.

* Prepoved prenašanja skritih stroškov na kmete (npr. oglaševanje, logistični stroški, administrativne takse).

* Standardizirane pogodbe

* Visoke globe za nepoštene trgovske prakse ter sistem sankcioniranja, ki preprečuje ponavljanje kršitev.

* Državna obveznost intervencije pri sistemskih nepoštenih praksah.

* Nasprotovanje in boj proti zunaj drzavnim dejanvikom, ki skodiju slovenskemu kmetu, kot je npr. Mercosur

* Uvedba strogih pravil označevanja hrane, ki jasno ločijo:

Zadruge so temelj solidarnosti na podeželju. Združujejo kmete, ki skupaj nastopajo na trgu, krepijo svojo pogajalsko moč in dosežejo boljše ekonomske pogoje. Zadruge omogočajo malim kmetom, da konkurirajo velikim akterjem, hkrati pa ohranjajo poseljenost, živost in gospodarsko varnost podeželja.

* Kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug.

* Spodbude (davčne ali razpisne) za kolektivni nakup gnojil, semen in kmetijske opreme.

* Sistematična državna podpora za razvoj in širitev zadrug.

* Davčne olajšave pri zadružništvu

* Vzpostavitev zadružne digitalne platforme za prodajo in distribucijo lokalnih pridelkov.

V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom kot so suše, poplave in žled. Zaradi slabšanja podnebnih razmer in necelovitega odzivanja nanje lahko pričakujemo, da bodo takšni dogodki v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Med panogami, ki so na podnebne spremembe najbolj občutljive, je prav kmetijstvo. V Sloveniji posledice podnebnih sprememb že močno vplivajo na pridelavo hrane in stabilnost kmetijske proizvodnje.

* obsega zavarovanj primarne proizvodnje in izplačanih odškodnin bomo namesto dosedanjega sofinanciranja zavarovalnih premij te v celoti ponudili pod okriljem neprofitnih državnih zavarovalnic.

* Krepitev kroznega gospodarstva v kmetijstvu

* Obnovili bomo obstoječe zastarele namakalne sisteme.

* Zagotovili dolgoročno financiranje za nameščanje kapljičnih in nizkotlačnih sistemov.

* Podprli bomo odgovorno uporabo gensko spremenjenih rastlin, kjer te dokazano povečujejo odpornost na sušo, bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo potrebo po pesticidih. GSO lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in pomagajo ohranjati stabilnost pridelave.

V Sloveniji je povprečna starost kmeta 62 let. Večino zaposlenih na kmetiji so domači, kar 95%. Vse manj mladih se odloča za poklic kmet zaradi prenizkih dohodkov, premajhne socialne varnosti in birokracija. Mladih in novim kmetom moramo postaviti temlje na katerih lahko gradijo.

* Ponujanje zagonskega kapitala iz strani države.

* Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu

* Psihološka podpora kmetom

* Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah

* Izboljšanje socialnih pravic kmetov

* Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.

To ima velike posledice za kmetije. Na eni strani so podvržene monopolu, ki si sam določa ceno ter čas, kdaj in kako dolgo bo popravilo trajalo. Obenem pa digitalizacija kmetijskih strojev v mnogih zahodnih državah že vodi v modele naročnin za delovanje programske opreme, kar kmete prisiljuje v redno plačevanje za uporabo strojev. Čeprav ta praksa v Sloveniji še ni splošno razširjena, se lahko s prihodom novih tehnologij hitro prenese tudi k nam. Brez ustrezne zaščite kmet ni več dejanski lastnik stroja, temveč prek licence zgolj najema pravico do njegove uporabe.

* Prepoved izklopnega mehanizma v programski kodi

Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.

* Poskrbeli bomo za sistematično in ciljno povečan posek, kjer je gozdni etat prenizek.

== SUBVENCIJE ==

Na evropski ravni bomo zahtevali, da se kmetijska politika vrne k svojemu osnovnemu namenu: zagotavljanju kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne obremenjuje okolja, ter podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in tehnik pridelave.

* Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki. Dodeljevanje subvnecij te narave bo zracunano po progresivni lestvici glede na oddan priddelek in zgornji kapici.

* Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunka in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.

* Uvedli bomo dodatne mehanizme za nadzor nad porabo evropskih sredstev.

* V primeru, ko uvoz določenih kmetijskih proizvodov povzroči resno motnjo na domačem trgu, bomo uporabili EU zaščitne mehanizme začasno omejitev uvoza in zaščito kmetov.

Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidroakva in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.