Program 2026/2.5 Informacijska družba: Razlika med redakcijama

Redakcija: 09:55, 23. februar 2026

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bomo preoblikovali v novo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki bo zadolženo za prehod v informacijsko družbo in razvoj le te. Glavni smoter ministrstva bo reguliranje prehoda v informacijsko družbo. Poleg tega bomo z njim zagotovili profesionalizacijo in debirokratizacijo državne informatike ter zagotovili digitalno suverenost državnih informacijskih sistemov.

Predlagani ukrepi:

Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.

Razpršenost posameznih razvojnih politik v povezavi z digitalizacijo različnih sektorjev je dokazano neučinkovit pristop. Predlagano ministrstvo bo imelo močno vlogo v vladi in bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh aspektih, tako v šolstvu, gospodarstvu, sociali, kot v javnem sektorju.

V splošnem predlagamo delitev na tri dele:

Urad za digitalno transformacijo državnih storitev
Urad za regulacijo informacijske družbe, kar pokriva regulacijo zasebnih entitet, anti-monopolno regulacijo, ipd.
Urad za odprto infrastrukturo informacijske družbe, katerega naloga je zagotoviti čim več odprte infrastrukture s katero lahko informacijska družba cveti.

Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju

Predlagamo centraliziranje strokovnih služb na področju informatike in komunikacije organov nacionalne varnosti, izjema bi bile strokovne službe Slovenske vojske. Trenutna razdrobljenost služb in strokovnjakov bistveno zmanjšuje njihovo učinkovitost.

Povečevanje kibernetske varnosti

V okviru nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, bomo močno okrepili pooblastila za proaktivni boj s kibernetskimi grožnjami.

Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.

Z izboljšanimi in enotnimi pravili bomo uveljavili najboljše prakse globalne IT panoge.

Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju

Javni sektor mora izbirati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo t.i. načelo open-source by default, kar pomeni, da je koda javno financiranih digitalnih rešitev javno dostopna.

Redefinicija "socialnih omrežij"

Zavzemamo se za razjasnitev definicije „družbenega omrežja“, s tem da vpeljemo termin „omrežje za pospeševanje prodaje“. Z novo definicijo bomo tovrstna omrežja ustrezno nadzorovali in regulirali.

Odprtost algoritmov

Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi posegajo v njihovo življenje. Vsak dan se soočamo s prilagojenimi oglasi, priporočili in z za nas posebej prilagojeno vsebino. Ob tem je nujno, da uporabniki dobimo vpogled in nadzor nad delovanjem algoritmov. Uporabnik mora biti upravičen do jasne razlage, zakaj mu algoritem namenja določene objave in imeti tudi pravico, da določene mehanizme prilagajanja vsebine enostavno zavrne.

Obvezna interoperabilnost

Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev z namenom, da uporabnik lahko prenaša svoje podatke med različnimi sistemi. Tako lahko posameznik izbere storitev, ki mu najbolj ustreza, ne zgolj tisto, ki jo uporablja največ ljudi.

Spodbujanje odprtih formatov (anti-adobe formati, PDF in e-knjiga)

Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte formate, ki jih lahko uporablja vsak, ne samo naročniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so npr. PDF/PDA, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. S tem bodo vsebine ostale dostopne trajno, brez odvisnosti od enega podjetja.

Posodabljanje obrazcev (primer FURS z word dokumenti) [MF]

Digitalna država ni skeniran PDF dokument objavljen nekje na internetu, ampak storitev, katere namen je prihraniti čas tako uporabniku kot državnim organom. Obrazci za poslovanje z državo bodo narejeni po meri uporabnika in dostopni na enotnem portalu.

Javno dostopen portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrivale učni načrt OŠ in SŠ

Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki bo vsebovala prosto dostopne učne načrte za osnovne in srednje šole. Te vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in primerne za samostojno učenje ali podporo učiteljem.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-Preoblikovali bomo Ministrstvo za digitalno preobrazbo v novo '''Ministrstvo za informacijsko družbo''', ki bo imelo glavno razvojno vlogo pri prehodu v informacijsko družbo. Novo ministrstvo bo v polni meri prevzelo naloge direktorata za informatiko in direktorata za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo.
+Ministrstvo za digitalno preobrazbo bomo preoblikovali v novo '''Ministrstvo za informacijsko družbo''', ki bo zadolženo za prehod v informacijsko družbo in razvoj le te. Glavni smoter ministrstva bo reguliranje prehoda v informacijsko družbo. Poleg tega bomo z njim zagotovili profesionalizacijo in debirokratizacijo državne informatike ter zagotovili digitalno suverenost državnih informacijskih sistemov.
-Naloga ministrstva bo profesionalizacija in debirokratizacija državne informatike.
 ----
@@ Vrstica 8: / Vrstica 6: @@
 *'''Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.'''
-:Razpršenost posameznih razvojnih politik glede digitalizacije različnih sektorjev družbe se je pokazala kot neučinkovita in neuspešna. Ministrstvo, ki bo imelo močno vlogo v vladi, bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh področjih: od šolstva, gospodarstva, sociale, do učinkovitega javnega sektorja. V splošnem predlagamo delitev na tri dele:
+:Razpršenost posameznih razvojnih politik v povezavi z digitalizacijo različnih sektorjev je dokazano neučinkovit pristop. Predlagano ministrstvo bo imelo močno vlogo v vladi in bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh aspektih, tako v šolstvu, gospodarstvu, sociali, kot v javnem sektorju.
+:V splošnem predlagamo delitev na tri dele:
 :*'''Urad za digitalno transformacijo državnih storitev'''
-:*'''Urad za regulacijo informacijske družbe.''' Urad prokriva regulacijo zasebnih entitet, anti-monopolno regulacijo, ipd.
+:*'''Urad za regulacijo informacijske družbe,''' kar pokriva regulacijo zasebnih entitet, anti-monopolno regulacijo, ipd.
-:*'''Urad za odprto infrastrukturo informacijske družbe.''' Naloga urada je zagotoviti čim več odprte infrastrukture nad katero lahko informacijska družba cveti.
+:*'''Urad za odprto infrastrukturo informacijske družbe,''' katerega naloga je zagotoviti čim več odprte infrastrukture s katero lahko informacijska družba cveti.
 *'''Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju'''
-:Centralizirali bomo strokovne službe s področja informatike in komunikacij organov nacionalne varnosti, razen strokovnih služb Slovenske vojske. Dosedanja razdrobljenost služb in strokovnjakov močno zmanjšuje njihovo učinkovitost. S centralizacijo bomo zmanjšali vpliv politike in birokracije ter okrepili vpliv stroke.
+:Predlagamo centraliziranje strokovnih služb na področju informatike in komunikacije organov nacionalne varnosti, izjema bi bile strokovne službe Slovenske vojske. Trenutna razdrobljenost služb in strokovnjakov bistveno zmanjšuje njihovo učinkovitost.
 *'''Povečevanje kibernetske varnosti'''
-:Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT bomo močno okrepili in razširili njihova pooblastila tudi za proaktivni boj in ne na pretežno razreševanje že nastalih incidentov, svetovanju, opozarjanju in obveščanju.
+:V okviru nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, bomo močno okrepili pooblastila za proaktivni boj s kibernetskimi grožnjami.
 *'''Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.'''
-:S tem bomo uveljavili najboljše prakse iz IT-panoge. Tako narejeni projekti ne bodo le cenovno in časovno ustrezni, kvalitetni in varni, ampak bodo tudi uporabnikom na kar se da učinkovit način omogočili doseganje zastavljenih ciljev.
+:Z izboljšanimi in enotnimi pravili bomo uveljavili najboljše prakse globalne IT panoge.
 *'''Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju'''
-:Javni sektor mora uporabljati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo načelo “open-source by default”, kjer je koda javno financiranih digitalnih rešitev praviloma odprta, razen kjer obstajajo utemeljeni varnostni razlogi. S tem omogočimo konkurenco, nižje stroške, večjo varnost in preprečimo, da ključne javne storitve (tudi kulturne in jezikovne) postanejo talci zasebnih licenc.
+:Javni sektor mora izbirati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo t.i. načelo open-source by default, kar pomeni, da je koda javno financiranih digitalnih rešitev javno dostopna.
 *'''Redefinicija "socialnih omrežij"'''
-:Zavzemali se bomo za razjasnitev definicije “družabnega omrežja” in uvedbo novega termina “omrežje za pospeševanje prodaje”. S tem procesom se bodo komercialna trenutno imenovana “socialna omrežja” umestila v primerno kategorijo in bila tudi temu primerno nadzorovana in regulirana.
+:Zavzemamo se za razjasnitev definicije „družbenega omrežja“, s tem da vpeljemo termin „omrežje za pospeševanje prodaje“. Z novo definicijo bomo tovrstna omrežja ustrezno nadzorovali in regulirali.
-*'''Algoritemska pravičnost'''
+*'''Odprtost algoritmov'''
-:Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi vplivajo na njihovo življenje – od oglasov in priporočil do rangiranja vsebin, dostopa do storitev ali zaposlitvenih odločitev. Uvedli bomo standarde vpogleda, razlage in možnosti ugovora, kjer mora uporabnik dobiti razumljivo pojasnilo, zakaj mu je bil algoritem namenil določeno obravnavo. Algoritmi ne smejo postati nevidna oblika diskriminacije ali manipulacije, ki jo uporabnik opazi šele, ko je škoda že narejena.
+:Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi posegajo v njihovo življenje. Vsak dan se soočamo s prilagojenimi oglasi, priporočili in z za nas posebej prilagojeno vsebino. Ob tem je nujno, da uporabniki dobimo vpogled in nadzor nad delovanjem algoritmov. Uporabnik mora biti upravičen do jasne razlage, zakaj mu algoritem namenja določene objave in imeti tudi pravico, da določene mehanizme prilagajanja vsebine enostavno zavrne.
 *'''Obvezna interoperabilnost'''
-:Digitalni monopol se ne razbije s prepovedmi, ampak s pravili, ki omogočijo konkurenco in svobodo izbire. Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev, tako da lahko uporabnik komunicira ali prenaša podatke med različnimi sistemi (npr. sporočila v osnovnem formatu, prenos kontaktov in vsebin). Interoperabilnost pomeni, da ljudje izberejo najboljšo storitev, ne pa tiste, kjer “so že vsi”.
+:Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev z namenom, da uporabnik lahko prenaša svoje podatke med različnimi sistemi. Tako lahko posameznik izbere storitev, ki mu najbolj ustreza, ne zgolj tisto, ki jo uporablja največ ljudi.
-*'''Urejanje trga telekomunikacijskih ponudnikov '''
-:Trenutni trg pogosto deluje tako, da so “poštene cene” vezane na stalno menjavo paketov in pogodbenih vezav, kar je za ljudi utrujajoče in nepregledno. Uveljavili bomo pravila, ki preprečujejo kaznovanje lojalnih uporabnikov in zahtevajo, da so najboljše ponudbe dostopne tudi brez stalnega “trikanja” s pogodbami. Telekomunikacije so osnovna infrastruktura sodobnega življenja in ne smejo biti oblikovane kot past, kjer uporabnik vedno izgublja.
-*'''ePodpisovanje podpore strankam'''
-:Podpora kandidaturam, referendumom in političnim pobudam mora biti za državljane enostavna, varna in dostopna. Uvedli bomo sistem epodpisovanja, ki omogoča preverljivo podporo brez papirja, brez vrste na upravni enoti in brez administrativnih ovir. To krepi demokracijo, zmanjšuje stroške in preprečuje, da politična participacija ostane privilegij ljudi z več prostega časa.
-*'''Javna spletna infrastruktura:'''
-:* '''Javna verzija Patreona, gofundme (zavetišča, dobrodelne org.)''' [živali], bandcampa [MZK][Kultura] z ničelnimi provizijami
-::Ustvarjalci, dobrodelne organizacije in zavetišča ne smejo biti odvisni od tujih platform, ki jemljejo provizije in lahko čez noč spremenijo pravila. Vzpostavili bomo javno digitalno infrastrukturo za donacije, naročniško podporo in prodajo kulturnih vsebin z ničelnimi ali minimalnimi stroški transakcij. To pomeni več denarja za ustvarjanje in pomoč – in manj za posrednike.
-:* '''Portal sledljivosti izdelkov''' [mkgp][kmet]
-::Sledljivost mora postati standard, ki potrošniku omogoča informirano odločitev: od kod izdelek prihaja, kako je nastal in kakšna je pot od proizvajalca do police. Vzpostavili bomo javni sistem sledljivosti, ki je odprt, preverljiv in primeren tudi za manjše proizvajalce. S tem krepimo zaupanje v domačo proizvodnjo in zmanjšujemo prostor za goljufije.
-*'''Spodbujanje odprtih formatov (anti- adobe formati, pdf in eknjiga [MZK][Kultura])'''
+*'''Spodbujanje odprtih formatov (anti-adobe formati, PDF in e-knjiga)'''
-:Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte formate, ki jih lahko bere vsak – ne le uporabniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so PDF/A, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. Cilj je, da vsebine ostanejo dostopne tudi čez 20 let, brez odvisnosti od enega podjetja.
+:Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte formate, ki jih lahko uporablja vsak, ne samo naročniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so npr. PDF/PDA, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. S tem bodo vsebine ostale dostopne trajno, brez odvisnosti od enega podjetja.
 *'''Posodabljanje obrazcev ([https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=ugotovitev_rezidentstvo_fo primer FURS z word dokumenti]) [MF]'''
-:Javna uprava mora končno preiti iz “priponk” v digitalno izkušnjo, kjer se podatki izpolnijo enkrat, avtomatsko preverijo in oddajo brez ročnega tiskanja ali skeniranja. Posodobili bomo obrazce v sodobne e-storitve z avtomatskimi kontrolami, predizpolnjevanjem in jasnimi navodili. Digitalna država ni PDF na internetu, ampak storitev, ki prihrani čas ljudem in javnim uslužbencem.
+:Digitalna država ni skeniran PDF dokument objavljen nekje na internetu, ampak storitev, katere namen je prihraniti čas tako uporabniku kot državnim organom. Obrazci za poslovanje z državo bodo narejeni po meri uporabnika in dostopni na enotnem portalu.
-*'''Portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrival učni načrt OŠ in SŠ in bil javno dostopen [MVI]'''
-:Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki pokriva učne načrte osnovne in srednje šole ter je prosto dostopna vsem. Vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in pripravljene tudi za samostojno učenje ali podporo učiteljem. Znanje mora biti javna dobrina, ne pa odvisno od plačljivih komercialnih platform ali dragih gradiv.
-*'''Odprti podatki prevoznikov'''
-:Javni prevoz ne bo nikoli množično uporabljen, če je načrtovanje poti stresno, nepregledno in razdrobljeno po več aplikacijah. Poskrbeli bomo, da bodo podatki javnega prevoza bili odprti in integrirani, kar je osnovni pogoj za moderne storitve mobilnosti.
-*'''Posodobitev IJPP [MZI]'''
-:IJPP mora postati sodoben sistem, kjer uporabnik vozovnico kupi v nekaj klikih in jo uporablja brez nepotrebnih številk, ročnega vpisovanja ali fizične kartice kot edine možnosti. Posodobili bomo nakup in uporabo vozovnic tako, da bo delovalo digitalno, varno in logično — tudi za turiste, dijake in občasne uporabnike. Javna storitev mora biti enostavna, ne pa oblikovana kot administrativna ovira.
-*'''Zdravstvo na daljavo [MZZ]'''
+*'''Javno dostopen portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrivale učni načrt OŠ in SŠ'''
-:Telemedicina mora postati standardna možnost, kjer je to strokovno varno — za posvete, ponovne preglede, spremljanje kroničnih bolezni in triažo. S tem razbremenimo ambulante, zmanjšamo čakalne vrste in prihranimo čas pacientom, posebej iz oddaljenih krajev. Digitalizacija zdravstva mora pomeniti boljši dostop in boljše rezultate, ne pa dodatno birokracijo.
+:Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki bo vsebovala prosto dostopne učne načrte za osnovne in srednje šole. Te vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in primerne za samostojno učenje ali podporo učiteljem.