Pojdi na vsebino

Program 2026/2.6 Kultura in mediji: Razlika med redakcijama

m Popravljanje zatipkanosti in lektura
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Z vpletanjem politike na to področje, se ta pravica omejuje, saj objektivne informacije zamenjujejo polresnice in laži.
Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.


Lastništvo medijev je preveč skoncentrirano, saj si le nekaj medijskih hiš lasti veliko večino medijskega trga. Novinarji se zaradi strahu pred izgubo zaposlitve prepogosto odločajo za samocenzuro v skladu z željami lastnikov.
Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.


Raziskovalnega novinarstva, razen nekaj izjem, skoraj nimamo. Novinarje je prekarizacija njihovega poklica prav tako izpostavila ekonomskim pritiskom, kar je še povečalo verjetnost samocenzure.
Politika pri delovanju na področju kulture in umetnosti vse bolj izključuje Kulturniško zbornico Slovenije, najpomembnejšo organizacijo v javnem interesu za kulturo, ki pripravlja, oblikuje in analizira koncepte, stališča in spremembe na področju kulture in družbe. Ta stanovska organizacija bi lahko nadomestila pomanjkanje vizije in strategije s strani oblasti, a zaradi izključevanja ne more opravljati svojega poslanstva.
 
Rezultat odsotnosti oblastne strategije in onemogočanja strokovnjakov ter ustvarjalcev, da ponudijo svojo, je pripeljalo do popolnoma brezciljnega delovanja celotnega področja kulture in umetnosti.
 
===Predlagani ukrepi===
 
*Vzpostavili bomo varovalke, ki bodo preprečevale samovoljna in sporna ravnanja ministrstva za kulturo, kot so npr. groba poseganja v razvoj kulturne politike, predvsem na najbolj občutljivih področjih kot so neodvisni producenti, samozaposleni v kulturi ter mediji.
*S predpisi bomo zagotovili podlago za aktivni dialog tako z institucionalno kot neodvisno kulturno sfero. Skozi široko razpravo z vsemi aktivnimi deležniki bomo oblikovali podlago za nov sodoben kulturni model, ki bo vzdržen vsaj desetletje. Za to bomo zagotovili ustrezna sredstva.
 
*'''Kulturniška zbornica Slovenije'''
*Zagotovili bomo sredstva za delovanje Kulturniške zbornice, ki bo poleg svojega dosedanjega poslanstva v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pridobila pravico, za demokratično in strokovno imenovanje članov komisij za strokovne izpite in strokovne nazive, ki jih bomo uvedli tudi za samozaposlene. V sodelovanju z Zbornico bomo za slednje pripravili tudi podoben katalog delovnih mest kot za delovna mesta v javni upravi, kjer ne bo mogoče najti primerljivih delovnih mest za samozaposlene.
 
*'''Specializirano zdravstveno varstvo'''
    • Po zgledu medicine športa za vrhunske športnike, bomo vzpostavili specialistično ambulantno, ki bo obravnavala in spremljala zdravje vseh zaposlenih in samozaposlenih na področju umetnosti in kulture, tako v času poklicnega delovanja kot tudi po upokojitvi.
    • Uvedli bomo spremljanje bolezni ali poškodb, ki so povezane s tovrstnim delom in jih bo potrebno vnesti v register poklicnih bolezni.
Knjižnice, knjige in založništvo
    • Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva, ki je vključeni v kurikulum izobraževalnih ustanov, da bo vseh učencem, dijakom, študentom in raziskovalcem na voljo v digitalni obliki e-knjig.
    • Knjižnični digitalni, oziroma informacijski, sistem bomo povezali s centralnimi registri s področja arhivov in premične ter nepremične dediščine in tako povezali informacije vseh ustanov, ki se ukvarjajo z dediščino in umetnostjo.
    • Z založniki bomo dogovorno vzpostavili sistem, s katerim bodo knjižne e-vsebine za znanost in izobraževanje dostopne po posebnih izredno nizkih cenah v zameno, za prost dostop, razen kjer obstajajo zakonske ovire, do gradiva za založniško produkcijo, ki ga hranijo arhivi, muzeji, galerije in knjižnice.
Kulturna dediščina, umetnost in arhivi
    • Vzpostavili bomo zakonske in finančne okvire, ki bodo omogočili popolno digitalizacijo gradiva, vključno z uredbami, ki bodo natančno določale zahteve za funkcionalnost programske opreme, ki jo bodo lahko uporabljali izvajalci na področjih kulture, umetnosti in javne uprave.
    • Tudi v muzejih in galerijah bomo dokončno vzpostavili in potem nadgradili centralni register dediščine in umetnosti na državni ravni, kot jih že imajo v knjižnicah, arhivih in pri nepremični dediščini. Tako bom najširši strokovni in laični javnosti omogočili dostop do vseh vsebin in podatkov, ki so lahko na voljo v skladu z zakoni.
    • Vsem izvajalcem na področju kulture bomo zagotovili strojno in informacijsko infrastrukturo ter sodobna programska orodja za delo z gradivom, da bodo lahko sledili trendu digitalizacije. V primeru galerij in vizualne umetnosti bi v ta sistem poleg javnih zavodov vključili tudi nevladne in zasebne organizacije ter same ustvarjalce.
    • Pri izobraževanjih za strokovne izpite bomo za kandidate vpeljali tudi delavnice za delo s to opremo digitalnimi orodji ter jim s tem omogočili praktično usposobljenost za delo na njihovih področjih.
    • Zagotovili, bomo sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva in v ta namen vzpostavili centre za digitalizacijo na vseh področjih delovanja zavodov ali obstoječe kadrovsko ter finančno okrepili. Kjer je potrebno bomo zagotovili tudi sredstva za transkripcijo dokumentov in 3D digitalizacijo predmetov.
    • V arhivih, muzejih in galerijah bomo vzpostavili sistem hrambe, ki bo zagotovil dovolj depojskih prostorov za obstoječe gradivo in nove pridobitve. Tako bomo ohranjanje gradiva dvignili na raven, ki bo omogočila, da bo ohranjeno za bodoče generacije.
 
*'''Filmske, glasbene in uprizoritvene umetnosti
*Tudi na teh področjih bomo vzpostavili centralni digitalni register produkcije in programskih gradiv v javnih zavodih s teh področij.
*Zavodom s teh področij bomo pri digitalizaciji njihovih vsebin, zagotovili strojno, informacijsko infrastrukturo in programsko opremo ter finančna sredstva za popolno digitalizacijo vsega gradiva.
*V podporo zavodom bomo vzpostavili centre za digitalizacijo, ki bodo zadolženi za digitalizacijo vsebin ter urejanja in hranjenja digitalnih zbirk.
*Podobno kot pri vizualni umetnosti bomo zavode, centre in digitalne registre povezali z nevladnimi in zasebnimi organizacijami ter samimi ustvarjalci. S tem bomo javnosti, ustvarjalcem in ostalim strokovnjakom omogočili dostop do vseh vsebin s teh področij.
 
----
 
===SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI===
 
*'''1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih'''
*Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
*Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
*V novem  Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na  dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
*Cilj teh ukrepov je zakonsko  popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami  zaposlitev.


Priča smo tudi poplavi kvazi medijev. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode.


==Ukrepi na področju kulture:==


===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===
===1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.===