Program 2026/1.2 Stanovanjska kriza

Stanovanjsko kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m².

Pomanjkanje stanovanjske gradnje in visoka rast cen nepremičnin ter najemnin, so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.

Nedostopnost stanovanj, predvsem med mladimi, je uničujoč faktor tudi za demografsko sliko države. Človek, ki nima pogojev, da bi si lahko ustvaril lasten dom, ne razmišlja o ustvarjanju lastne družine.

Razlike v lastništvu stanovanj pa so tudi ključen generator naraščajoče neenakosti v naši družbi. Nekdo, ki ima v lasti več kot eno stanovanj, ki ga lahko oddaja v najem, uživa neprimerljivo višji življenjski standard, ki je primerljiv z najrazvitejšimi evropskimi državami.

Najemniki, ki so ujeti v večno spiralo plačevanja najemnin, pa celo življenje ne ustvarijo veliko premoženja, saj jim rast najemnin izniči učinek naraščanja plač.

Kopičenje stanovanj pa je na žalost postalo tudi prvovrstna naložba za velike investitorje, saj pomanjkanje stanovanj na trgu povečuje vrednost vloženega kapitala, pri tem pa investitorji plačujejo minimalne davke.

Predlagani ukrepi

Zavzemamo se za uvedbo nepremičninskega davka z izjemo prve nepremičnine. Kdor kopiči nepremičnine in na ta način ustvarja dodatno premoženje, naj za to plača primeren davek.

S pobranim davkom je treba financirati množično gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar bo zmanjšalo vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter ustavilo rast cen nepremičnin in rast najemnin.

Po vzoru Dunaja je v občinsko prostorsko planiranje za vse večje stanovanjske projekte potrebno vnesti pogoj vsaj 20 % deleža dostopnih stanovanj, tako da ne bodo grajene zgolj in izključno luksuzne novogradnje.

Država naj ponudi finančno pomoč občinam za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, ki je potrebna za spreminjanje namembnosti zemljišč v zazidljiva, po pogojem, da gre za širitev obstoječih pasov zgoščene urbane poselitve ali gradnjo celostnih sosesk.

Gradili bomo stanovanja sofinancirana s strani državljanov. Naš načrt predvideva, da bi država zagotovila zemljišča, gradbena dovoljenja in organizacijo gradnje večjih stanovanjskih sosesk, v katere bi lahko kot so-investitorji vstopili tudi posamezni državljani. Ti bi za posamezno stanovanje vnaprej vplačali celoten ocenjeni strošek gradnje, povečan za 40 %. Po dokončani gradnji bi postali lastniki stanovanja. Sredstva, zbrana iz 40-odstotnega presežka, pa bi se v celoti reinvestirala v isto sosesko za gradnjo dodatnih neprofitnih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi tak projekt hkrati povečal dostopnost lastniških in javnih najemnih stanovanj.

V univerzitetnih mestih bomo pospešili gradnjo novih študentskih domov. To bo močno razbremenilo najemniški trg v številnih mestih z velikim deležem študentske populacije.