Program 2026/2.3 Infrastruktura
ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET
Slovenija je ena najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, pri čemer promet predstavlja enega največjih virov emisij, onesnaženja zraka in hrupa. Železniška infrastruktura zastarela, delež trajnostnih oblik mobilnosti pa prenizek. Prehod v sodobno in trajnostno mobilnost je nujen za zmanjšanje emisij, boljšo kakovost zraka, varnejši promet ter večjo učinkovitost države.
Ključni cilji:
- Posodobitev železniške infrastrukture
- Integracija železniškega in avtobusnega prometa
- Razvoj infrastrukture za električna vozila
- Spodbujanje kolesarjenja
Ukrepi:
- Nadgradnja železnic na izmenični tok
Nadgradnja na izmenični tok je temelj modernizacije železnic, saj omogoča boljšo zmogljivost, standardizacijo in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. To je korak k zanesljivejšim voznim redom, manj okvaram in večji konkurenčnosti železnice v primerjavi z avtomobilom. Če želimo, da se ljudje množično preusmerijo na vlak, mora infrastruktura delovati kot sistem, ne kot kompromis.
- Gradnja Tivolskega loka
Tivolski lok je ključen projekt za pretočnost železniškega prometa v Ljubljani in širši regiji, kjer so ozka grla eden največjih razlogov za zamude. S tem projektom omogočimo boljši pretok potniških in tovornih vlakov ter večjo zanesljivost povezav, ki so danes preobremenjene. Učinek mora biti jasen: manj zastojev in boljši vozni red za vsakodnevne uporabnike.
- Elektrifikacija vseh prog
Elektrifikacija je nujna, če želimo manj emisij, manj hrupa in bolj učinkovito železniško omrežje. Dizelske proge pomenijo višje stroške, več onesnaženja in slabšo dolgoročno vzdržnost, posebej na progah, kjer bi železnica lahko prevzela večji delež prometa. Elektrificirana mreža pomeni boljšo storitev za ljudi in večjo strateško odpornost države.
- Dvotirnost Kamniške, Kočevske, Gorenjske in drugih prog
Dvotirnost na ključnih progah je pogoj, da se železnica iz “občasne možnosti” spremeni v hrbtenico dnevne mobilnosti. Tam, kjer so proge preobremenjene, en tir pomeni zamude, manjšo pogostost voženj in občutek nezanesljivosti, ki ljudi potiska v avtomobile. Dvotirnost je investicija v čas ljudi, pretočnost in razvoj regij.
- Integracija železniškega in avtobusnega prometa
Javni prevoz mora delovati kot enoten sistem, ne kot skupek nepovezanih prevoznikov, voznih redov in pravil. Integracija pomeni usklajene prestope, logične linije ter načrtovanje poti, ki je enostavno in predvidljivo. Če želiš, da človek pusti avto doma, mu moraš ponuditi javni prevoz, ki deluje brez frustracij.
- Uvedbo enotnega sistema za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic
Nakup vozovnice mora biti preprost: en sistem, ena izkušnja, brez iskanja pravil in kombiniranja različnih aplikacij. Enotna vozovnica je ključna za množično uporabo javnega prevoza, ker odstrani občutek, da je prevoz “kompliciran”. Mednarodne vozovnice morajo postati normalna storitev, ne pa posebna ekspedicija.
- Zagotovitev odprtih podatkov o zamudah, spremembah in prostih sedežih
Uporabniki javnega prevoza potrebujejo informacije v realnem času, sicer sistem deluje kot loterija. Odprti podatki pomenijo preglednost, boljše načrtovanje poti in možnost razvoja uporabnih aplikacij, ki ljudem olajšajo vsakdan. Če želimo zaupanje, mora biti resnica o zamudah vidna in uporabna, ne skrita.
- Poštene cene: uveljavitev možnosti nakupa znižane letne karte za lokalne prevoze v regiji prebivanja
Javni prevoz mora biti cenovno dostopen in konkurenčen avtomobilu, še posebej za ljudi, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo. Letna karta po pošteni ceni ustvarja stabilno uporabo in zmanjšuje stroške gospodinjstev. Mobilnost ne sme biti luksuz, ampak osnovna javna storitev.
- Prekinitev škodljivih javno-zasebnih partnerstev pri avtobusnem prevozu
Avtobusni prevoz mora biti organiziran po javnem interesu: zanesljivo, pogosto in dostopno, ne pa prilagojeno logiki kratkoročnega dobička. Če partnerstva povzročajo slabše storitve, višje cene ali nepreglednost, jih je treba prekiniti in postaviti sistem na novo. Javni prevoz mora služiti ljudem, ne pogodbenim trikom.
- Regionalizacija avtobusnih prevozov z večjo avtonomnostjo lokalnih skupnosti pri načrtovanju in urejanju avtobusnih linij
Lokalne skupnosti najbolje vedo, kje ljudje dejansko potujejo, kje so šole, zdravstveni domovi in delovna mesta ter kje nastajajo mobilnostne luknje. Regionalizacija omogoča bolj prilagojene linije, boljšo povezljivost in manj “mrtvih” voznih redov, ki ne služijo nikomur. Javni prevoz mora slediti življenju, ne pa birokratskim mejam.