Program 2026/1.13 Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa
Današnja ureditev dela v delovno-pravni zakonodaji ne sledi več dejanskemu stanju družbe, tehnologije in produktivnosti. Kljub hitri rasti produktivnosti, obsežni avtomatizaciji, robotizaciji ter uporabi naprednih digitalnih orodij, kot so veliki jezikovni modeli in druge oblike umetne inteligence, večina zaposlenih še vedno dela po rigidnih vzorcih iz preteklosti.
Ti vzorci temeljijo na zastarelem razumevanju dela, kjer je dolžina prisotnosti na delovnem mestu pomembnejša od dejanske dodane vrednosti. Pretirano delo se je skozi desetletja celo glorificiralo, okoli njega se je zgradil moralni sistem, ki poveličuje preobremenjenost in kaznuje odstopanja od norm, ki jih enostransko določa delodajalec.
V praksi je vse več dela monotonega, ponavljajočega se in pogosto brez pravega smisla. Ogromen delež delovnih ur je navideznih. Ljudje sicer preživijo osem ur na dan na delovnem mestu, vendar so dejansko produktivni le nekaj ur. Takšna ureditev ne škodi le zaposlenim in njihovemu duševnemu ter telesnemu zdravju, temveč tudi družbi kot celoti, saj zavira inovativnost in ustvarjalnost.
Pirati menimo, da smo kot družba postali dovolj tehnološko in organizacijsko napredni, da nam ni več treba vztrajati pri zastarelih družbenih normah o tem, kaj delo je in kako mora biti organizirano.
Delovni čas mora postati bolj fleksibilen, postopno pa moramo začeti tudi s skrajševanjem delovnika, po vzoru držav, kot je Islandija, kjer so tovrstni modeli že dokazali, da lahko izboljšajo kakovost življenja zaposlenih brez negativnih učinkov na produktivnost.
Predlagani ukrepi
- Postopno bomo uvajali skrajšan delovni čas po posameznih panogah, ob upoštevanju njihovih specifik. Namesto osemurnega delovnika bomo spodbujali modele šesturnega delovnega dne ali štiridnevnega delovnega tedna, pri čemer se bodo učinki spremljali in prilagajali na podlagi dejanskih rezultatov.
- Vzpostavili bomo sheme, ki bodo delavcem olajšale pridobivanje lastniških deležev v podjetjih. S tem bodo zaposleni postali bolj vpleteni v upravljanje podjetij, kar bo prispevalo k demokratizaciji delovnega procesa. Takšna podjetja so praviloma bolj dolgoročno usmerjena, stabilnejša ter bolj osredotočena na ohranjanje delovnih mest in trajnostni razvoj.
- Uvedli bomo koncept prostega dela kot enotne oblike atipičnih zaposlitev. Prosto delo bo predstavljalo alternativo današnjemu študentskemu delu, delu prek podjemnih pogodb in delu prek samostojnih podjetnikov. Obdavčeno bo proporcionalno glede na dohodek, hkrati pa bo zagotavljalo osnovno socialno varnost ter večjo fleksibilnost tako za delavce kot za naročnike dela.