Program 2026/1.5 Energetska kriza
Rast cen energije je ključni vzrok za visoko rast cen temeljnih dobrin v Evropski uniji in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podražile so se ključne surovine in izdelki, ki v proizvodnem procesu potrebujejo velike količine energije, podražil pa se je tudi transport.
Največji del odgovornosti za to nosi seveda vojna, ki jo je sprožila Ruska federacija proti Ukrajini, saj so mednarodne sankcije na ruske energente zatresle svetovne energetske borze in praktično čez noč razbile stare dobavne verige, ki so zagotavljale stabilnost cen.
Velik del odgovornost pa leži tudi na ustroju evropskega energetskega trga, ki ni bil zasnovan tako, da bi lahko prenesel takšne pritiske.
Energetska podjetja so s svojimi naložbami v zadnjih letih stavila predvsem na kombinacijo obnovljivih virov energije in plinskih elektrarn, ki so, zaradi poceni ruskega plina in bogatih subvencij, omogočale kovanje visokih dobičkov na energetski borzi.
Investicije v energetske vire, ki bi povečevali stabilnost cen na trgu, so bile potisnjene na stranski tir. Borza, ki je stabilna, ni dovolj privlačna za špekulante. Zato je zdaj na državi, da intervenira in zagotovi podporo za izgradnjo takšnih virov energije, ki bodo situacijo stabilizirali.
Predlagani ukrepi
Črpalne hidroelektrarne so ena izmed bolj enostavnih rešitev za uravnavanje dnevnih nihanj v proizvodnji energije v sistemih z visokim deležem obnovljivih virov. Podnevi se presežno energijo iz sončnih elektrarn uporablja za črpanje vode na višje ležečo lokacijo, ta voda pa se nato v večernih in nočnih urah pretaka navzdol in poganja turbine, ki zagotavljajo elektriko, ko jo odjemalci tudi najbolj potrebujemo.
Vključitev v sklad za izgradnjo velikih hranilnikov bi moral postati obveza za vse investitorje v obnovljive vire energije. Iz tega sklada bi se nato financirala gradnja velikih črpalnih hidroelektrarn in drugih oblik večjih sistemskih hranilnikov energije, ki bi pomagali stabilizirati dnevna nihanja v proizvodnji energije.
Investiranje v sisteme daljinskega ogrevanja in tudi hlajenja, bi znižalo celokupno porabo energije v gospodinjstvih. Pri tem je potrebno olajšati pridobivanje dovoljenj in prebivalcem stanovanjskih sosesk omogočiti ustrezno svetovanje in pomoč za pridobivanje sredstev za namestitev skupnih kotlovnic in omrežij.
Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) mora postati nacionalna prioriteta. Slovenske naravne danosti za druge oblike pridobivanja brezogljične energije so izjemno omejene, tam kjer potencial za druge vire obstaja pa investitorji pogosto naletijo na odpor lokalnega prebivalstva. JEK2, ob primerni transparentnosti in strokovnosti postopkov pri izvedbi projekta, je učinkovita in dolgoročna rešitev za slovensko energetiko. Pri tem ne smemo pozabiti na potrebo po izobraževanje jedrskih strokovnjakov in gradnjo novega testnega reaktorja, ki bo zamenjal starajoči se reaktor TRIGA.