Pojdi na vsebino

Program 2026/2.6 Kultura in mediji

Iz Piratpedija

Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Z vpletanjem politike na to področje, se ta pravica omejuje, saj objektivne informacije zamenjujejo polresnice in laži.

Lastništvo medijev je preveč skoncentrirano, saj si le nekaj medijskih hiš lasti veliko večino medijskega trga. Novinarji se zaradi strahu pred izgubo zaposlitve prepogosto odločajo za samocenzuro v skladu z željami lastnikov.

Raziskovalnega novinarstva, razen nekaj izjem, skoraj nimamo. Novinarje je prekarizacija njihovega poklica prav tako izpostavila ekonomskim pritiskom, kar je še povečalo verjetnost samocenzure.

Priča smo tudi poplavi kvazi medijev. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode.

Ukrepi na področju kulture:

1. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.

  • dosledna uveUavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
  • ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
  • dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vkUučno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravUanja,
  • ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
  • krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okoUa in čezsektorske kulturne inovacije,
  • ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
  • dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

2. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)

  • proti proračunskim rezom v kulturo.
  • 2% proračuna države se nameni za kulturo.
  • jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
  • spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
  • davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
  • kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
  • spodbudami za zasebne investitorje,
  • razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
  • sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidUivo razpisno financiranje, vkU učno z zagotovitvijo rednih. stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
  • povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
  • nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
  • nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okoUe. na 1 milijon evrov,
  • samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
  • krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
  • povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
  • sprememba meriljavnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajateUe (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
  • uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
  • kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
  • krepitev Sklada za NVO ter zagotavUanje enakovredne participacije kulture pri č rpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

3. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki

  • vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
  • Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
  • Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
  • Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistemati čnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
  • spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
  • Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

4. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih

  • nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerUivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vkijučitev delovne dobe),
  • zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti daUe.
  • dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na na č in , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
  • razširitev instituta zagotovUene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
  • zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
  • nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
  • osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
  • povečanje zaposlovanja v kulturi s ciijanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
  • ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

5. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture

  • krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavijanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
  • razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
  • izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
  • zagotavijanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepijeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
  • dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

6. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi

  • vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
  • ohranitev, posodabijanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi(Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavijanje novih, namembnostno raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč ih po vsej državi (produkcijski. vadbeni. sk ladi šč ni prostori. skladišča in ateljeji,
  • vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravijanja s temi prostori.
  • ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
  • aktivacija razpoložijivih prostorov in podeijevanje koncesij za upravijanje s prostori v roke NVO,
  • priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot kijučnega dejavnika družbene odpornosti in protistrategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

7. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo

  • uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vkUučno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daUših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
  • vkUučitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boUšo uskladitev s potrebami sektorja,
  • debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavUanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
  • debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi.
  • dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva.
  • učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
  • podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavUanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
  • sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vkUučno z modelom "Umetnost na recept" ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabUanje kadrov,
  • krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremUanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

Prenova medijske zakonodaje:

1. RTV bo zopet javen in neodvisen medij

  • Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.
  • Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
  • Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.
  • RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.
  • V novem Zakonu o RTV bomo izvenparlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.
  • Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.
  • Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

2. STA kot javni in ne vladni servis

  • Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.
  • Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.
  • Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja

  • Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.
  • Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.
  • Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radije posebnega pomena.

4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili

  • Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.
  • Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.
  • Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni lasti bo prepovedano.
  • Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.
  • Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

5. Omejitev zaklepanja člankov

  • Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava

  • Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno iskljiva. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba) [Kultura][MDP]

  • Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.

8. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami [MDP][Kultura]

  • Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

9. Ureditev pritožbenih postopkov na razpisih ministrstva za kulturo

  • Razpisi in štipendije morajo biti pregledni, predvidljivi in pravični, še posebej ker so za mnoge ustvarjalce eksistenčnega pomena. Trenutni pritožbeni postopki so pogosto prepočasni, nejasni ali občuteni kot formalnost brez realne možnosti popravka. Zavzemamo se za sistem, kjer je odločanje razumljivo, argumentirano in kjer imajo prijavitelji dejansko možnost učinkovitega pravnega varstva.
Pridobljeno iz »https://wiki.piratskastranka.si/index.php?title=Program_2026/2.6_Kultura_in_mediji&oldid=271«