Program 2026/2.2 Finance in gospodarstvo

V gospodarstvu se danes prevečkrat dogaja, da so osnovne storitve drage, delo in podjetnost pa preobremenjena z birokracijo, nepreglednimi pravili in nepošteno porazdeljenimi bremeni. Ljudje potrebujejo finančno varnost, podjetniki pa predvidljivo okolje, kjer se splača delati, varčevati in investirati, ne pa izgubljati časa z administracijo ali tekmovati s špekulanti.

Zato Pirati predlagamo ukrepe, ki krepijo dostopnost osnovnih finančnih storitev, omejujejo špekulacijo na nepremičninskem trgu, digitalizirajo poslovanje, ter postavljajo jasna pravila za pošteno konkurenco in transparentno porabo javnega denarja. Naš cilj je gospodarstvo, kjer imajo delavci in mala ter srednje velika podjetja poštene pogoje, država pa deluje kot servis, ne kot ovira.

---

Predlagani ukrepi:

• Zastonj osnovni bančni račun

Vsak prebivalec mora imeti dostop do osnovnega bančnega računa brez stroškov, da nihče ni izključen iz ekonomije zaradi revščine ali socialne stiske. Uvedli bomo resnično brezplačen osnovni paket: prejem plače/pokojnine, kartica, dvigi, nakazila in e-banka. Banke imajo licenco javnega zaupanja, zato mora obstajati minimum, ki je univerzalen in dostopen.

V kolikor banke tega predloga ne bodo sprejele, bomo spodbudili Ministrstvo za delo in socialne zadeve, da prične program izobraževanja in financiranja socialnih delavcev, za izobraževanje ogroženih skupin za uporabo brezplačnih evropskih alternativ

• Davek na nepremičnine, zemljo, omejevanje spekulacije z nepremičninami

Nepremičninski trg mora služiti bivanju, ne kopičenju bogastva in umetnemu dvigovanju cen. Uvedli bomo pravično progresivno obdavčitev nepremičnin in zemljišč, z zaščito prvega doma ter z višjimi stopnjami za prazna stanovanja, špekulativne nakupe in večje portfelje. Davčna politika mora aktivno zmanjševati motivacijo za “parkiranje kapitala” v stanovanjih, ki ostajajo prazna.

• Digitalizacija računov in avtomatično knjiženje za podjetja, društva ipd. (npr. zakaj bi moral vzeti račun, če sem plačal s kartico)

Podjetja, društva in samozaposleni ne bi smeli ročno zbirati računov za vsako transakcijo, če je plačilo že zabeleženo elektronsko. Uvedli bomo standard, kjer se kartična plačila in e-računi avtomatsko uvozijo v računovodstvo ter se stroški knjižijo po jasnih pravilih, brez prepisovanja in brez napak. To pomeni manj administracije, manj stroškov in več časa za dejansko delo.

• UTD kot spodbuda za udejstvovanje v "nevidni roki trga"

Univerzalni temeljni dohodek je lahko moderno orodje, ki posamezniku da minimalno varnost, da se lažje izobražuje, menja službo, začne posel ali sprejme boljše zaposlitvene odločitve. Model želimo zasnovati postopno, testno in fiskalno odgovorno – npr. kot prilagodljiv mehanizem, ki reagira na makroekonomske razmere (tudi na monetarne signale, kot so spremembe obrestnih mer). Poanta ni pasivnost, temveč večja pogajalska moč ljudi in bolj zdravo delovanje trga dela.

• Varčevalni investicijski račun (primer poljski PPK)

Slovenija potrebuje enostaven, varen in davčno predvidljiv način, da ljudje dolgoročno varčujejo in investirajo brez nepotrebnih ovir. Uvedli bomo “varčevalno-investicijski račun” z jasnimi pravili, kjer so dolgoročne naložbe spodbujene, mali vlagatelji pa zaščiteni pred netransparentnimi stroški. Cilj je gradnja finančne odpornosti gospodinjstev, ne elitno investiranje za peščico.

• Finančne kazni za kršitve pri javnih razpisih

Državna revizijska komisija lahko, v kolikor odloči v prid pritožbe (in v škodo državnega organa) organu kot tudi fizičnim osebam odredi finančne kazni.

• Avtomatizacija prijave računa v EU [EU]

Čezmejno poslovanje v EU je še vedno preveč obremenjeno z različnimi sistemi poročanja in obračunavanja. Zavzemamo se za enoten evropski okvir e-računov in avtomatsko poročanje, tako da podjetju ni treba desetkrat oddajati istih podatkov različnim organom. Slovenija mora biti med vodilnimi pri uvedbi standardov, ki zmanjšajo goljufije in hkrati razbremenijo poštene zavezance.

• Javni računi političnih strank in organizacij v javnem interesu [Transparentnost]

Kdor upravlja javni denar ali ima privilegije javnega interesa, mora sprejeti višji moralni in etični standard preglednosti in integritete. Zavzemamo se za sistem, kjer so transakcije političnih strank in organizacij v javnem interesu javno dostopne v strojno berljivi obliki, z jasnimi kategorijami namenov. Javnost mora videti, kdo financira vpliv, ne šele po aferi.

• Uravnotežitev SP prispevkov za najmanjše in za začetnike [Podjetnik]

Prispevki za s.p. so danes pogosto prevelika ovira za začetek, še posebej pri nizkih prihodkih in prvih letih poslovanja. Uvedli bomo bolj pravičen in progresiven model, kjer se obremenitev bolj prilagaja dejanskemu prihodku, začetnikom pa omogoči varen vstop brez strahu pred takojšnjimi fiksnimi stroški. S tem spodbujamo legalno delo, manj “dela na črno” in bolj zdravo podjetniško okolje.

• Davčne oaze

Davčna optimizacija preko “mini oaz” in posebnih režimov, kot je npr. Republika Srpska, omogoča skrivanje izvora kapitala ter izčrpavanje javnih prihodkov. Okrepili bomo nadzor nad transakcijami v jurisdikcije z visokim tveganjem, uvedli dodatne zahteve za dokazovanje ekonomskega smisla poslov ter strožje sankcije pri prikrivanju lastništva. Denar mora biti sledljiv, pravila pa enaka za vse – za male podjetnike in velike igralce.

• Omejitev prenosa premoženja za podjetja v slabem finančnem stanju

Načrtno izčrpavanje podjetij pred stečajem je gospodarski kriminal, ki uniči dobavitelje, delavce in zaupanje v trg. Uvedli bomo strožja pravila za prenos premoženja, izplačila povezanih oseb in “umik sredstev” v obdobjih, ko podjetje kaže znake insolventnosti. Če se ugotovi namerno izčrpavanje, morajo slediti osebna odgovornost in učinkovite sankcije.

• Omejevanje prepisovanja podjetij na socialno ranljive

Praksa prepisovanja podjetij na socialno ranljive ljudi je cinična zloraba sistema, ki omogoča izmikanje odgovornosti in ustvarja lažne “krivce”. Uvedli bomo mehanizme, ki preprečijo takšne prenose, ter jasno določijo, da odgovornost nosijo fizične osebe, ki so dejansko vodile posle in ustvarile dolgove. Država mora ščititi ranljive, ne pa jih uporabljati kot “odpadno embalažo” finančnih malverzacij.

• Anonimnost transakcij

Banka ne sme presojati “primernosti” posameznikovega zasebnega življenja ali porabe, ko ocenjuje kreditno sposobnost ali dostop do storitev. Postavili bomo jasne meje: analiziranje vsebine transakcij za profiliranje potrošniških navad naj bo prepovedano, razen kjer je nujno za preprečevanje goljufij ali pranja denarja. Zasebnost pri porabi je temelj osebne svobode in ne sme postati tržno blago.

• Ureditev kratkoročnega najema

Kratkoročni najemi so v številnih okoljih neposredno prispevali k dvigu najemnin, zmanjšanju razpoložljivih stanovanj za domačine in pretvorbi sosesk v turistične cone. Uvedli bomo jasna pravila: registracijo, učinkovito izvrševanje, obvezno poročanje platform ter omejitve po območjih, kjer je stanovanjska stiska največja. Turizem je dobrodošel, vendar ne na račun pravice ljudi do dostopnega in stabilnega bivanja.

• Pravica do popravila, namerno skrajševanje življenjske dobe izdelkov

Potrošniki morajo imeti pravico, da izdelek popravijo — brez zaklepanja v drage servise, brez umetnih omejitev in brez nedostopnih rezervnih delov. Uveljavili bomo pravico do popravila: dostop do delov, servisne dokumentacije, standardiziranih komponent ter poštenih cen popravil, hkrati pa sankcionirali prakse načrtovane zastarelosti. To je ukrep za nižje stroške gospodinjstev, manj e-odpadkov in bolj odgovorno industrijo.

• Razbijanje monopola Petrola in ostalih koncentracij moči

Energetska oskrba in dostop do goriv morata biti stabilna, poštena in konkurenčna. Danes trg pogosto nadzoruje le nekaj velikih igralcev, kot je Petrol, ki s svojo prevlado, mrežnimi učinki in ekskluzivnimi pogodbami omejujejo konkurenco in zvišujejo cene. Takšna koncentracije moči ne škodi le potrošnikom, ampak tudi gospodarstvu, saj preprečuje vstop manjših, inovativnih in lokalnih ponudnikov ter zmanjšuje odpornost trga.

Naš cilj je razbiti te monopole in oligopole ter spodbujati večjo konkurenco in preglednost. Okrepili bomo pristojnosti in proaktivnosti varuha konkurence, uvedli jasna pravila za strateško infrastrukturo ter podprli vstop alterntivnih ponudnikov - od občinskih in zadrugarskih modelov do manjših zasebnih podjetij. Tako želimo zagotoviti stabilno oskrbo, poštene cene in okolje, kjer trg deluje za ljudi in ne privilegirane velike igralce, ki s svojo velikostjo in močjo pogosto izsiljujejo celo državo.