Program 2026/2.2 Finance in gospodarstvo

Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano, a je zaradi nizke stopnje investicij ujeto v funkcijo podizvajalca za uspešnejša evropska gospodarstva.

Zlasti manjša podjetja imajo velike težave s preobsežno birokracijo, pogoste spremembe ključnih regulacij s strani države pa njihovo poslovanje spravlja v nepredvidljiv položaj, kar otežuje dolgoročno načrtovanje in investiranje.

Tudi davčno okolje je nestimulativno, saj je delo relativno visoko obdavčeno, premoženje pa relativno nizko.

Uveljavljanje davčnih olajšav je prekompleksno, kar podjetja postavlja v neenak položaj glede na njihovo velikost. Kdor si lahko privošči kader za urejanje birokracije, je lahko deležen večjih davčnih ugodnosti in posledično plača manj davka, za male podjetnike pa so takšni postopki predragi. Podobno velja za državne subvencije.

Naš cilj je doseči realno gospodarsko rast, ki bo temeljila na inoviranju ter višji dodani vrednosti. To bomo dosegli s spodbujanjem investicij, poenostavitvijo davčnega poročanja in z uveljavitvijo bolj poštenih pogojev za pridobivanje državnih subvencij ter s spremembo sistema uveljavljanja davčnih olajšav za podjetja.

---

Predlagani ukrepi:

GOSPODARSTVO

• Uravnotežitev prispevkov samostojnih podjetnikov glede na dohodek

Prispevki za s.p. so postavljeni kot ovira za podjetnike začetnike, saj temeljijo na izhodišču, da ima podjetnik že od prej zagotovljen dohodek, ki bo zadoščal za financiranje fiksnega zneska prispevkov za obvezna socialna zavarovanja.

Uvedli bomo boljši progresiven model, kjer bo višina prispevkov odvisna od dejanskega dohodka podjetnika, kar bo omogočilo varen začetek poslovanja za začetnike brez strahu pred takojšnjimi fiksnimi stroški. S tem bomo spodbujali legalno poslovanje in zmanjšali sivo ter črno ekonomijo.

• Digitalizacija manjših računov in avtomatično knjiženje

Ročno zbiranje manjših gotovinskih računov za vsako transakcijo, če je plačilo že bilo zabeleženo elektronsko, je nepotrebno. Uvedli bomo standard, kjer se bodo lahko kartična plačila avtomatsko uvozila v računovodske programe iz bančnih izpiskov.

• Poenostavitev registracije podjetij

Registracijo družbe z omejeno odgovornostjo in ostalih družb bomo poenostavili. Fizična oseba, ki bo želela ustanoviti novo pravno osebo, bo to lahko storila fizično ali preko videoklica, tako sodišče kot registracijski organ, pa bosta morala dati odgovor, ali je vloga za registracijo ustrezna, še isti dan.

• Davčna razbremenitev dela in stabilizacija davčnega okolja

Pirati se zavzemamo za davčno razbremenitev plač, sploh prvega in drugega dohodninskega razreda. Luknjo v davčni blagajni, ki bi jo takšna razbremenitev prinesla, bi napolnili z višjimi davki na premoženje. Po tem začetnih spremembah davčnega sistema višine posameznih davčnih stopenj ne bi spreminjali do konca mandata.

• Plačilo davka na dobiček manjših podjetij samo ob izplačilu dobička lastnikom

Manjša podjetja, ki ustvarijo do 300.000 EUR dohodka na leto, bi morala plačati davek na dobiček šele ob izplačilu tega davka lastnikom.

• Transparentnost državnih subvencij

Agencijo SPIRIT bomo obvezali k transparentnejšemu poročanju o dodeljevanju subvencij podjetjem. Agencija bo morala slediti smernicam dodeljevanja sredstev in oblikovanja javnih razpisov, ki jih bo predhodno potrdil državni zbor.

MINISTRSTVO ZA FINANCE

• Zastonj osnovni bančni račun

Vsak prebivalec mora imeti dostop do osnovnega bančnega računa brez stroškov.

V kolikor banke tega predloga ne bodo sprejele, bomo spodbudili Ministrstvo za delo in socialne zadeve, da ogrožene skupine izobražuje o uporabi brezplačnih evropskih alternativ.

• Avtomatizacija prijave računa v EU

Čezmejno poslovanje v EU je še vedno preveč obremenjeno z različnimi sistemi poročanja in obračunavanja. Zavzemamo se za enoten evropski okvir e-računov in avtomatsko poročanje, tako da podjetju ni treba oddajati istih podatkov različnim organom.

• Davek na nepremičnine in zemljo

Uvedli bomo pravično progresivno obdavčitev nepremičnin z izjemo doma. Davčna politika ne sme predstavljati motivacijo za parkiranje kapitala v stanovanjih, ki nato ostajajo prazna.

• UTD kot spodbuda za udejstvovanje posameznika na trgu dela

Univerzalni temeljni dohodek vidimo kot orodje, ki bo posamezniku dal minimalno varnost, da se lažje izobražuje, menja službo, odpre podjetje in nasploh sprejme boljše življenjske odločitve.

Model uvajanja UTD želimo zasnovati postopno in fiskalno odgovorno. Za začetek bi lahko šlo za model, ki bi deloval kot mehanizem centralne banke za odziv na spreminjajoče se makroekonomske razmere (spodbujanje potrošnje, nadzor nad inflacijo…).

• Finančne kazni za kršitve pri javnih razpisih

Državna revizijska komisija bo dobila pristojnosti, da v kolikor odloči v prid pritožbe zoper izbiro izvajalca na javnem razpisu, državnemu organu, ki je kršil pravila javnega naročanja, odredi finančne kazni.

• Javni računi političnih strank in organizacij v javnem interesu

Kdor upravlja javni denar, mora spoštovati višji moralni in etični standard preglednosti in integritete. Zavzemamo se za sistem, kjer bodo transakcije političnih strank in organizacij v javnem interesu javno dostopne na odprtih javnih računih, kjer bodo transakcije in njihovi nameni dostopne v strojno berljivi obliki.

• Davčne oaze

Davčna optimizacija preko “mini oaz” in posebnih režimov, kot je npr. Republika Srpska, omogoča skrivanje izvora kapitala ter izčrpavanje javnih prihodkov. Okrepili bomo nadzor nad transakcijami v države z visokim tveganjem.

• Omejitev prenosa premoženja za podjetja v slabem finančnem stanju

Načrtno izčrpavanje podjetij pred stečajem je gospodarski kriminal. Uvedli bomo strožja pravila za prenos premoženja in izplačila lastnikom in povezanim osebam v obdobjih, ko podjetja kažejo znake insolventnosti.

• Omejevanje prepisovanja lastništva podjetij na socialno ranljive

Praksa prepisovanja podjetij na socialno ranljive ljudi je zloraba sistema, ki mora biti najstrožje sankcionirana. Uvedli bomo sankcije tako za podjetnike kot tudi za notarje, ki takšne prenose odobrijo.

• Anonimnost transakcij

Banka ne sme presojati posameznikovega zasebnega življenja in porabe sredstev, ko ocenjuje njihovo kreditno sposobnost. Analiziranje vsebine transakcij za profiliranje potrošniških navad naj bo prepovedano, razen takrat ko je nujno za preprečevanje goljufij ali pranja denarja.

• Ureditev kratkoročnega najema

Spreminjanje stanovanj za kratkoročno oddajanje je v številnih mestih močno prispevalo k dvigu najemnin. Občinam bomo omogočili, da lahko kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene ustrezno regulirajo, vzpostavili pa bomo tudi nacionalni portal za registracijo stanovanj, ki so namenjena takšni obliki oddajanja. Davčno bomo spodbujali dolgoročno oddajanje nepremičnin.

• Razbijanje monopolov

Petrol in druga večja (para)državna podjetja s svojim monopolnim položajem uničujejo kupno moč in standard navadnih ljudi ter otežujejo poslovanje številnim podjetjem.

Energetska oskrba, dostop do bančnih in zavarovalnih storitev in podobno morajo biti dostopne vsem po poštenih in konkurenčnih pogojih.

Zaostrili bomo protimonopolno zakonodajo in zahtevali razbijanje velikih monopolistov na manjša podjetja.