Program 2026/2.1 Delo, družina in socialne zadeve

DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE

Trgovina z ljudmi, uvoz tujcev za suženjsko delo

Slovenija mora odločno zatreti verige izkoriščanja, kjer se tuje delavce uvaža v pogoje, ki mejijo na suženjsko delo. Okrepili bomo nadzor nad agencijami, podizvajalci in posredniki ter uvedli strožje kazni za delodajalce, ki kršijo temeljne delovne pravice. Žrtvam bomo zagotovili varno prijavo, pravno pomoč in zaščito pred maščevanjem.

Soočanje z naraščajočo neenakostjo

Naraščajoča neenakost ruši družbeno kohezijo, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja “dve Sloveniji”: tiste, ki si lahko privoščijo vse, in tiste, ki ne morejo do konca meseca. Zavzemamo se za politike, ki krepijo plače, dostop do javnih storitev in pravičnejšo porazdelitev bremen. Ukrepe bomo usmerili v izboljšanje položaja ljudi z nizkimi prihodki in zmanjšanje izkoriščanja na trgu dela.

Skrajšanje delovnega časa

Slovenija potrebuje prehod v modernejši model dela, kjer produktivnost in kakovost življenja rasteta skupaj. Postopno bomo podprli skrajševanje delovnega časa brez znižanja plač, najprej z pilotnimi projekti in spodbudami v panogah, kjer je to izvedljivo. Manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in več časa za družino pomeni močnejšo družbo in bolj zdravo delovno okolje.

Vzemanje in vračanje državnih štipendij glede na kriterije po katerih so podeljevane

Državne štipendije morajo ostati orodje socialne pravičnosti, ne pa mehanizem kaznovanja zaradi življenja, ki prinese nepričakovane ovire. Uvedli bomo jasna in pravična pravila: če so bile štipendije dodeljene po socialnih kriterijih, naj se tudi vračanje presoja po enakih kriterijih, z možnostjo odloga ali odpisa. Sistem mora biti predvidljiv, človeški in usmerjen v dokončanje izobraževanja, ne v ustvarjanje dolgov.

Urna postavka za delo ob vikendih in praznikih naj bo višja

Delo ob vikendih in praznikih je poseg v družinsko življenje, zdravje in prosti čas, zato mora biti pošteno plačano. Zavzemamo se za zakonsko dvig dodatkov in minimalnih urnih postavk za ta dela, da se izkoriščanje v praksi ne splača. To je jasen standard spoštovanja ljudi, ki držijo gospodarstvo in storitve pokonci, ko imajo drugi prost dan.

Zagotovitev, da imajo delavci v mali prodaji dva dni prosta na teden

V maloprodaji so urniki pogosto brutalni, nepredvidljivi in psihofizično izčrpavajoči. Uveljavili bomo minimalni standard dveh prostih dni na teden, pri čemer mora biti vsaj en dan praviloma vikend, razen če delavec prostovoljno izbere drugače. Delo v trgovini mora postati normalno delo z normalnim življenjem, ne pa stalna pripravljenost.

Zaščita delavcev, nadzor nad zagotavljanjem, da je dovolj počitka med izmenama

Prekratki odmori med izmenami povečujejo poškodbe, izgorelost in dolgotrajne zdravstvene posledice. Okrepili bomo inšpekcijski nadzor, uvedli višje kazni za sistematične kršitve ter obvezno digitalno sledljivost razporedov pri rizičnih delodajalcih. Pravica do počitka ni administrativni detajl, ampak temelj zdravja in varnosti.

Gradnja domov za brezdomce

Brezdomstvo ni osebni neuspeh, ampak družbeni alarm, da sistem ne deluje. Podprli bomo gradnjo in pridobivanje namenskih nastanitev ter širitev modelov “Housing First”, kjer stanovanje pride najprej, šele nato reševanje drugih težav. Ključ je stabilna streha nad glavo, saj brez nje ne moreš urejati zaposlitve, zdravja ali dokumentov.

Odprava kazni za brezdomstvo (trenutna koalicija jo je dvignila na 500 €!)

Kaznovanje brezdomstva je nesmiselno in nehumano, ker kazen zadene ljudi, ki že tako nimajo ničesar. Takšne globe ne rešujejo javnega reda, ampak samo poglabljajo izključenost in stisko. Zavzemamo se za odpravo represivnih pristopov ter zamenjavo z socialnimi intervencijami, ki dejansko zmanjšajo število ljudi na ulici.

Zagotavljanje brezdomcem pomoči pri duševnem zdravju

Velik del brezdomstva je povezan z neobravnavanimi psihičnimi stiskami, travmami in odvisnostmi, ki se na ulici samo še poslabšajo. Vzpostavili bomo dostopne programe psihosocialne podpore, mobilne ekipe in nizkopražne storitve brez birokratskih ovir. Cilj je, da pomoč pride do človeka hitro, ne šele takrat, ko je prepozno.

Hitro in proaktivno ukrepanje ter zaznavanje težav na področju brezdomstva

Država in občine ne smejo reagirati šele, ko se pojavijo tragedije ali ko so kapacitete prepolne. Uvedli bomo sistem zgodnjega opozarjanja, boljše sodelovanje centrov za socialno delo, zdravstvenih služb in nevladnih organizacij ter proaktivno terensko delo. Preprečevanje je cenejše, učinkovitejše in predvsem bolj človeško kot krizno gašenje.

Zagotavljanje dnevno in nočnega centra za brezdomce

Vsaka večja skupnost potrebuje varno točko, kjer človek dobi osnovno zaščito: toplo zavetje, higieno, hrano, pogovor in informacije. Podprli bomo širitev dnevnih in nočnih centrov ter stabilno financiranje kadra, da ne bodo odvisni od improvizacije in prostovoljstva. To je minimum civilizacijskega standarda, ki preprečuje širše socialne in zdravstvene posledice.

Obuditev prostorov za mladinske centre in financiranje malih koncertnih dvoran po Sloveniji

Mladi potrebujejo prostore, kjer lahko ustvarjajo, se družijo, razvijajo talente in dobijo podporo tudi v stiskah — ne pa da so prepuščeni ulici ali komercialnim vsebinam. Obnovili bomo mrežo mladinskih centrov in uvedli program sofinanciranja malih koncertnih prizorišč, vadbenih prostorov in kulturnih mikro-infrastruktur po regijah. To ni luksuz, ampak naložba v mentalno zdravje, kulturno živost in lokalno skupnost.

Delavsko lastništvo [Zaposlen]

Delavsko lastništvo je način, kako del ustvarjene vrednosti ostane pri ljudeh, ki podjetje dejansko gradijo, ne samo pri lastnikih kapitala. Podpiramo modele, kjer zaposleni postopno pridobivajo delež podjetja in s tem tudi več soodločanja, varnosti ter dolgoročne stabilnosti. To pomeni močnejša podjetja, manj izčrpavanja in bolj pravično razmerje med delom in dobičkom.

Zadruge, kmetijske in stanovanjske [MKGP][MOP]

Zadruge so učinkovita alternativa, kjer se ljudje povežejo, zmanjšajo stroške in skupaj rešujejo probleme, ki jih posameznik sam ne more. V kmetijstvu to pomeni večjo pogajalsko moč in stabilnejši dohodek, pri stanovanjskih zadrugah pa dostopnejše bivanje brez špekulativnega pritiska trga. Podpiramo razvoj zadrug kot socialno in ekonomsko zdravega modela, ki krepi skupnosti.

Okrepitev stanovanjske inšpekcije

Stanovanjska zakonodaja ne pomaga nikomur, če se ne izvaja v praksi, zato mora država okrepiti nadzor nad kršitvami na najemnem trgu. Danes majhno število inšpektorjev ne more učinkovito zaščititi najemnikov, preprečevati zlorab in zagotavljati minimalnih bivalnih standardov. Okrepili bomo stanovanjsko inšpekcijo, da bodo pravila veljala enako za vse, ne le na papirju.

Večja transparentnost transakcij upravnikov in lažja menjava

Upravnik večstanovanjskih stavb upravlja denar stanovalcev, zato mora biti poraba sredstev jasna, pregledna in primerljiva. Stanovalci morajo imeti enostaven vpogled v transakcije, pogodbe in stroške, ter možnost, da upravnika zamenjajo brez birokratskih blokad in izsiljevanja. Cilj je več zaupanja, manj preplačil in bolj odgovorno upravljanje skupnega premoženja.

Migracije

Zavzemali se bomo za pravičen, zakonit in urejen odziv na migracije

Neurejeni politiki migracij, ki ne koristi nikomur, razen političnim in gospodarskim interesom posameznikov, je treba narediti konec.

Politika upravljanja z migracijami v Evropi je že vrsto let v zelo slabem stanju. Na področju, kjer je nujen koordiniran odziv celotne regije, države delujejo vsaka po svoje, pri čemer s svojim ravnanjem pogosto kršijo pravice migrantov in svoje zaveze do mednarodnih dogovorov ter drugih držav. Obenem delovanje evropskih držav na področju migracij pogosto ne koristi niti njihovim lastnim prebivalcem, saj je neekonomično, povzroča mnoge varnostne in druge težave ter družbam povzroča tudi drugo posredno škodo. Pirati se zavzemamo za vzpostavitev skupne evropske migracijske politike, ki bo omogočila tako spoštovanje pravic migrantov in zaščito beguncev, kot tudi večjo varnost in splošno dobrobit naših družb.

Predlagani ukrepi:

1. Azilni postopki

Zavzemali se bomo za to, da se obseg nezakonitih migracij prek Evrope (brez dokumentov, na skrivaj, mimo pravil) z ustreznimi ukrepi skrči na minimum.

Prvi korak je uvedba učinkovitih azilnih postopkov, v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne. Ni opravičljivih razlogov za to, da azilni postopki v Sloveniji trenutno trajajo po več mesecev ali celo let1. Zaskrbljujoče dejstvo je, da dolgotrajnost postopkov ni naključna – gre za prikrito politiko Ministrstva za notranje zadeve, s katerim poskuša begunce odvrniti od iskanja zaščite v Sloveniji.

S to politiko je treba prenehati, saj nastanitev in oskrba prosilcev za azil tekom dolgotrajnih azilnih postopkov za državo predstavlja nepotreben strošek, za begunce, ki v negotovosti čakajo na izid postopka pa je tak sistem nehuman. Po drugi strani dolgotrajnost koristi ravno tistim migrantom, ki niso begunci, in azilne postopke zlorabljajo za namene svojega potovanja proti ciljnim državam. Nastanitveni azilni centri za nikogar ne bi smeli postati njegov dom, temveč le kratka, prehodna nastanitev.

2. Vračanje v izvorne države

Drug nujni ukrep je, da država prične z doslednim izvajanjem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. Število tovrstnih vračanj iz Slovenije v države izvora je že od nekdaj zanemarljivo nizko. Namesto tega slovenski organi migrante bodisi vračajo čez mejo na Hrvaško (kar nima nobenega praktičnega učinka, saj isti ljudje v kratkem ponovno vstopijo v Slovenijo) ali jim pustijo, da nadaljuje svojo pot naprej proti ciljnim državam, kar dela Slovenijo privlačno kot državo nezakonitega tranzita. Z vzpostavitvijo doslednega vračanja v države izvora bi Slovenija po drugi strani tujce, ki niso begunci, učinkovito odvračala od nezakonitega vstopa v državo.

Če bi do okrepitve vračanja v izvorne države prišlo na ravni celotne Evropske unije, bi to na dolgi rok vplivalo tudi na splošno zmanjšanje števila nezakonito prebivajočih tujcev. Da bi zagotovili lažjo izvedbo vrnitev neposredno v države izvora, si bomo Pirati zavzemali za sklenitev dodatnih sporazumov o vračanju med Slovenijo ali Evropsko unijo in tretjimi državami, iz katerih prihaja večje število iregularnih migrantov.

Seveda pa v nobenem primeru ne smemo dopustiti vračanja ljudi, ki v azilnem postopku izkažejo, da so v izvorni državi ogroženi, (tj. beguncev) ali pri katerih obstajajo drugi izjemni zadržki iz naslova varovanja človekovih pravic.

3. Zaščita beguncev

Upoštevaje, da so begunci ljudje, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker bi tam utrpeli usmrtitev, mučenje, neupravičeno kaznovanje ali ogroženost zaradi vojne, ima svetovna skupnost moralno (in tudi pravno) dolžnost, da jih zaščiti in jim omogoči dostojno življenje.

V interesu pravične globalne delitve odgovornosti za njihovo zaščito morajo tudi evropske države sprejeti del svetovnih beguncev. To pa je treba narediti na urejen način in ne prek njihovega prihoda po nevarnih in mučnih iregularnih poteh, kot je praksa sedaj. Beguncem je treba omogočiti zakonit vstop v države sprejema z izdajo humanitarnih viz. Poleg tega lahko Evropa za zaščito beguncev poskrbi tudi brez njihovega prihoda – z omogočanjem dejanske zaščite v tretjih državah, kot je bila to storjeno za sirske beguncev v okviru dogovora med državami Evropske unije in Turčijo iz leta 2016. Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, si Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti opcijo, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi.

Nazadnje poudarjamo, da je treba vsem sprejetim beguncem zagotoviti učinkovito integracijo, tako da se v najhitrejšem možnem času osamosvojijo in s svojim delom, podjetniškimi iniciativami in drugim vložkom prispevajo k dobrobiti družbe.

4. Celovit pristop k izgradnji boljšega sistema

Pirati si zavzemamo tudi za druge ukrepe, ki bodo zmanjšali privlačnost nezakonitega potovanja v Evropo. Za ta namen je treba ostro nastopiti proti nezakonitemu zaposlovanju tujcev, do katerega prihaja v nekaterih državah članicah in ki je med poglavitnimi spodbujevalnimi dejavniki iregularnega priseljevanja. Pirati podpiramo tudi reševanje vzrokov iregularnih migracij v njihovih krajih izvora, tako z mirovno politiko kot razvojno pomočjo. Nazadnje so izboljšave potrebne tudi pri ureditvi zakonitih migracij; državljanom tretjih držav je treba omogočiti prebivanje in delo ali študij v Evropi v obsegu in na način, ki bo maksimiral pozitivne učinke tako za države sprejema kot države izvora. Če v Evropski uniji obstaja potreba po tuji delovni sili, naj se ta zagotovi na zakonit način, izkoriščanje iregularnih migrantov pa naj postane stvar preteklosti.

Pirati si torej zavzemamo za pravičen, zakonit in urejen sistem upravljanja z migracijami, v skladu s katerim bo nezakonito prehajanje meja zmanjšano na minimum, preprosto zato, ker migranti zanj ne bodo več motivirani: beguncem bodo omogočene zakonite poti in dejanska zaščita v tretjih državah, ostali iregularni migranti pa ne bodo več imeli možnosti dela na črno in zlorabe azilnih postopkov ter bodo ob vsakem stiku z oblastmi hitro vrnjeni v svoje države izvora.

5. Zakaj “varovanje mej” ni rešitev

Pirati priznavamo tudi pomembnost fizičnega varovanja meja, vendar opozarjamo, da je samo na tak način, brez zgoraj opisanih ukrepov, nezakonite migracije nemogoče ustaviti. Posebej opozarjamo, da postavljanje ograj, prodaja tehnologije za nadzor meja in zaposlovanje velikega števila varnostnega osebja predstavlja obsežno globalno gospodarsko panogo, v kateri privatna podjetja v povezavi z oblastmi ustvarjajo ogromne zaslužke. Glede na to, zmanjšanja obsega nezakonitih migracij prek sistema »varovanja mej« niti ne gre pričakovati, saj poslovno-birokratski kompleks, ki z njim upravlja, ni motiviran za končno rešitev problema. Vedno nove migrante namreč nujno potrebuje za nadaljevanje svoje dobičkonosne dejavnosti.

Nazadnje poudarjamo, da si bomo Pirati odločno zavzemali za prenehanje vseh nezakonitih praks slovenskih organov pri obravnavi tujcev, vključno s kršitvami v policijskih postopkih na mejah.

Vračanja iregularnih migrantov čez mejo v hitrih neformalnih postopkih kljub izraženi nameri za azil in skupinska vračanja (pushbacks)3 predstavljajo nesporne in resne kršitve domačega in mednarodnega prava. Poleg škode, povzročene samim beguncem in drugim migrantom, opozarjamo, da imajo navedene kršitve tudi otipljive negativne posledice za slovensko družbo.

Nespoštovanje domače in mednarodne zakonodaje s strani policije je treba jemati zelo resno in proti takšnim trendom odločno nastopiti, sicer se lahko razrahljan odnos do prava kaj hitro prenese tudi na druga področja policijskega dela.

Prav tako lahko dejstvo, da so policisti z izvajanjem trenutne politike prisiljeni v nehumano obravnavo migrantov, vpliva na njihovo vedenje do ljudi v drugih postopkih. Tudi to so razlogi, zaradi katerih Pirati striktno zakonitost delovanja državnih organov izpostavljamo kot enega od nujnih temeljev sistema upravljanja z migracijami.

1. K odločitvi v azilnih postopkih v nekaj tednih poziva tudi generalni sekretar Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: povezava. ↩︎

2. Vir ↩︎

3. Ta nezakonita praksa, ki se je uveljavila zlasti od sredine leta 2018 dalje je dobro dokumentirana. Med drugim v posebnem poročilu Varuha človekovih pravic (julij 2021): povezava; glej tudi Border Violence Monitoring Network: The Black Book of Pushbacks (december 2020): povzava. ↩︎

Tujci

Po podatkih SURSa je bil v letu 2024 selitveni prirast tujih državljanov 26. leto zapored pozitiven. Več podatkov bo na voljo 17. 12. 2025. V letu 2024 se je v Slovenijo priselilo 28.250 tujih državljanov predvsem iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Zavedamo se kompleksnosti razlogov, ki vodijo v priseljevanje tujcev. Nekaj priseljevanja je naravnega. Nekaj ga ekonomsko potrebujemo. Nekaj je nepotrebnega. Prvega sprejemamo, z drugim se soočamo, tretjega zmanjšujemo. Neizbežnost priseljevanja ne pomeni, da je neizbežna slaba ali neobstoječa integracija. Za nas je edina oblika priseljevanja, ki je sprejemljiva taka, ki vodi v popolno integracijo in ne destabilizira ali ruši naše družbe.”

Predlagani ukrepi:

Vsak priseljenec mora dobiti osebni integracijski načrt, ki vključuje jezikovne tečaje, usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve.

Programi morajo biti individualizirani in se prilagajati sposobnostim osebe, integracija prek aktivacije in izobraževanja, kar skrajša čas do zaposlitve.

Za poklice, kjer primanjkuje delavcev (npr. zdravstvo, IKT, izobraževanje), moramo nuditi hitrejše priznavanje kvalifikacij, dodatnega usposabljanja in jezika.
Delo in jezik se morata učiti hkrati, na delovnem mestu, ne zaporedno.

Centralizirana podpora in zmanjšanje birokratskih ovir.

Država mora vzpostaviti centre, kjer priseljenec na enem mestu uredi dokumente, dostop do zdravstva, izobraževanja, pravnega svetovanja in iskanja dela.
V centrih morajo delati kulturni mediatorji, ki govorijo jezik skupnosti. Ko se priseli celotna družina, se jim dodeli družinski mentor, ki pomaga novi družini pri vključevanju v skupnost.

Občine morajo voditi lokalne centre za migrante, ki ponujajo tečaje jezika, računalniško pismenost, pravno pomoč, mentalno podporo in programe za ženske in otroke.
Občine morajo imeti veliko avtonomije in rešitve prilagoditi lokalnem okolju.
Otroci morajo najprej dobiti intenzivno jezikovno podporo, šele kasneje so vključeni v redne programe osnovnih šol.
Uvesti je potrebno močne digitalne integracijske programe. Priseljenci morajo imeti dostop do e-učnih okolij, tečaji jezika in integracije morajo biti delno digitalizirani.

Digitalni “ID sistem” naj omogoča poenostavljena upravna opravila.

Primeri dobrih praks iz tujine, kažejo, da nekatera mesta (Amsterdam, Rotterdam, Utrecht) uporabljajo mešano poselitev – študentska ali socialna stanovanja, kjer živijo skupaj domačini in priseljenci.
Takšna stanovanjska ureditev dokazano zmanjšuje predsodke in povečuje socialno vključenost.
Slovenija naj uvede pilotne projekte mešanega sobivanja.

Romski mediatorji in terensko delo

Povečati moramo romske mediatorske programe v šolah, zdravstvu in socialnih službah.
Mediatorji so Romi, usposobljeni za posredovanje pri konfliktih, nesporazumih in administraciji.
Uvesti moramo dolgoročne štipendijske in mentorske programe in izobraževalne delavnice za romske učence in dijake. Usmerjeni bodo še posebej na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
Programi morajo biti stalni, ne le projektno financirani.