Program 2026/2.5 Informacijska družba
Ministrstvo za digitalno preobrazbo bomo preoblikovali v novo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki bo zadolženo za prehod v informacijsko družbo in razvoj le te. Glavni smoter ministrstva bo reguliranje prehoda v informacijsko družbo. Poleg tega bomo z njim zagotovili profesionalizacijo in debirokratizacijo državne informatike ter zagotovili digitalno suverenost državnih informacijskih sistemov.
Predlagani ukrepi:
- Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.
- Razpršenost posameznih razvojnih politik v povezavi z digitalizacijo različnih sektorjev je dokazano neučinkovit pristop. Predlagano ministrstvo bo imelo močno vlogo v vladi in bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh aspektih, tako v šolstvu, gospodarstvu, sociali, kot v javnem sektorju.
- V splošnem predlagamo delitev na tri dele:
- Urad za digitalno transformacijo državnih storitev
- Urad za regulacijo informacijske družbe, kar pokriva regulacijo zasebnih entitet, anti-monopolno regulacijo, ipd.
- Urad za odprto infrastrukturo informacijske družbe, katerega naloga je zagotoviti čim več odprte infrastrukture s katero lahko informacijska družba cveti.
- Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju
- Predlagamo centraliziranje strokovnih služb na področju informatike in komunikacije organov nacionalne varnosti, izjema bi bile strokovne službe Slovenske vojske. Trenutna razdrobljenost služb in strokovnjakov bistveno zmanjšuje njihovo učinkovitost.
- Povečevanje kibernetske varnosti
- V okviru nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, bomo močno okrepili pooblastila za proaktivni boj s kibernetskimi grožnjami.
- Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov.
- Z izboljšanimi in enotnimi pravili bomo uveljavili najboljše prakse globalne IT panoge.
- Uveljavili bomo načelo odprtokodnosti v javnem sektorju
- Javni sektor mora izbirati rešitve, ki so pregledne, preverljive in dolgoročno neodvisne od posameznih zasebnih dobaviteljev. Uvedli bomo t.i. načelo open-source by default, kar pomeni, da je koda javno financiranih digitalnih rešitev javno dostopna.
- Redefinicija "socialnih omrežij"
- Zavzemamo se za razjasnitev definicije „družbenega omrežja“, s tem da vpeljemo termin „omrežje za pospeševanje prodaje“. Z novo definicijo bomo tovrstna omrežja ustrezno nadzorovali in regulirali.
- Odprtost algoritmov
- Ljudje imajo pravico vedeti, kako algoritmi posegajo v njihovo življenje. Vsak dan se soočamo s prilagojenimi oglasi, priporočili in z za nas posebej prilagojeno vsebino. Ob tem je nujno, da uporabniki dobimo vpogled in nadzor nad delovanjem algoritmov. Uporabnik mora biti upravičen do jasne razlage, zakaj mu algoritem namenja določene objave in imeti tudi pravico, da določene mehanizme prilagajanja vsebine enostavno zavrne.
- Obvezna interoperabilnost
- Zavzemamo se za obvezno interoperabilnost ključnih platform in storitev z namenom, da uporabnik lahko prenaša svoje podatke med različnimi sistemi. Tako lahko posameznik izbere storitev, ki mu najbolj ustreza, ne zgolj tisto, ki jo uporablja največ ljudi.
- Spodbujanje odprtih formatov (anti-adobe formati, PDF in e-knjiga)
- Javne ustanove in šolstvo morajo uporabljati odprte formate, ki jih lahko uporablja vsak, ne samo naročniki dragih licenčnih paketov. Sistematično bomo spodbujali uporabo formatov, kot so npr. PDF/PDA, odprti dokumentni standardi in odprti formati e-knjig. S tem bodo vsebine ostale dostopne trajno, brez odvisnosti od enega podjetja.
- Posodabljanje obrazcev (primer FURS z word dokumenti)
- Digitalna država ni skeniran PDF dokument objavljen nekje na internetu, ampak storitev, katere namen je prihraniti čas tako uporabniku kot državnim organom. Obrazci za poslovanje z državo bodo narejeni po meri uporabnika in dostopni na enotnem portalu.
- Javno dostopen portal z izobraževalnimi vsebinami, ki bi pokrivale učni načrt OŠ in SŠ
- Vzpostavili bomo javno platformo učnih vsebin, ki bo vsebovala prosto dostopne učne načrte za osnovne in srednje šole. Te vsebine morajo biti kakovostne, ažurne, didaktično strukturirane in primerne za samostojno učenje ali podporo učiteljem.